Pregled slovenskega kmetijstva

Na 42. letnem posvetu zadružnikov v Portorožu je dr. Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije predstavila stanje v slovenskem kmetijstvu. Povedala je, da so se po letu 2003 strukturne spremembe upočasnile, kmetujejo na 72.400 kmetijah in v obdelavi je 477 tisoč kmetijskih površin. To pomeni, da v povprečju na eni kmetiji obdelujejo 6,6 hektarja kmetijskih zemljišč, vsako leto pa se povečuje število kmetij, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev površin.

V letu 2014 so bile vremenske razmere za kmetijstvo spet neugodne. Po dveh sušnih letih so leto zaznamovala številna obdobja z obilnimi padavinami, ki so povzročila večji pojav bolezni in škodljivcev, ovirala obdelavo tal in spravilo ter neugodno vplivala na kakovost pridelkov. Kljub temu je bila letina praktično pri vseh rastlinskih pridelkih količinsko precej boljša od izredno slabe letine v letu 2013, pri njivskih posevkih pa v glavnem tudi boljša od povprečja zadnjih let.

Na podlagi ekonomskih izračunov (SURS) je bila rastlinska pridelava v letu 2014 za okoli 16 % večja kot leto poprej, obseg živinorejske proizvodnje pa je bil večji za okoli 2 %. Skupni obseg kmetijske proizvodnje se bo tako v primerjavi z izjemno neugodnim letom 2013 predvidoma povečal za okoli desetino in se tako zopet nekoliko približal ravni iz let 2009–2011.

Po ocenah statistike je bil lani zaradi občutno večjih površin in dobre letine skupni pridelek hmelja in krompirja 65 % večji kot predlani, le nekaj manjši pa je ob visokih hektarskih pridelkih porast pridelka žit in oljnic (35 %). V sadjarstvu in vinogradništvu, kjer je bila letina dokaj povprečna, so bili pridelki le malo nad poprejšnjim (okoli 4 %). Kakovost grozdja je bila zaradi gnitja in slabšega dozorevanja podpovprečna.

V živinoreji so spremembe v obsegu proizvodnje med leti praviloma manjše kot v rastlinski pridelavi. Ocene na osnovi razpoložljivih podatkov kažejo povečanje obsega proizvodnje tudi v živinoreji, in sicer predvsem zaradi večje prireje mleka in perutninskega mesa.

Padec cen skoraj vseh rastlinskih pridelkov

Ocene statistike kažejo, da so cene rastlinskih pridelkov na povprečni letni ravni okoli 16 % nižje kot leta 2013. Z izjemo vina in hmelja so v letu 2014 pomembno nižje odkupne cene vseh pomembnejših rastlinskih pridelkov, največji padec cen pa se kaže pri krompirju (okoli 40 %), sadju (okoli 25 %) ter oljnicah, zelenjadnicah in žitu (okoli 15 %).

V živinoreji podatki kažejo na povečanje cen za slab odstotek na letni ravni, in to predvsem na račun višjih cen mleka. Višje so tudi letne odkupne cene jagnjet, medtem ko pri mesu govedi in prašičev ter v perutninarstvu beležimo nižje povprečne cene glede na leto 2013. Na agregatni ravni so tako cene kmetijskih proizvodov po treh letih rasti dobrih 5 % nižje kot leto pred tem, podoben pa je zaradi nizke inflacije tudi realni padec cen.

Ob padcu cen kmetijskih proizvodov so v letu 2014 padle tudi cene proizvodnih vložkov za kmetijstvo. Cene proizvodov in storitev za tekočo porabo bodo po oceni statistike na letni ravni nominalno okoli 5 % nižje kot leta 2013, najbolj so se znižale cene gnojil in krmil (12 %). Cenovno stroškovno razmerje v kmetijstvu je ostalo blizu ravni iz leta 2013 in med najugodnejšimi po letu 2008.

Ekonomika razmeroma stabilna

Ocene ekonomskih rezultatov pri posameznih kmetijskih proizvodih kažejo precejšnja nihanja dohodkov (vpliv sprememb cen in obsega proizvodnje). V letu 2014 beležimo za 15 odstotkov večji faktorski dohodek glede na leto poprej. Ekonomičnost prireje v zadnjih letih je razmeroma stabilna, podpovprečne ekonomske rezultate beležimo v prašičereji in pri reji drobnice. Na splošno je v letu 2014 zabeleženo izboljšanje rezultatov prireje, izjema je le pitanje govedi.