Obisk kmetije Kukenberger z Gorenjih Ponikev pri Trebnjem je bil za nas zanimiv predvsem s stališča predelave mleka na domu. Namreč dnevno namolzejo okrog tristo litrov mleka, kar v primeru oddaje v mlekarno ne bi bilo dovolj za preživetje številne družine. S samo predelavo predvsem v sire, jogurte, skute in namaze pa so svojemu osnovnemu pridelku dodali novo vrednost. Odločitev za ekološko kmetijstvo je bila pogojena z lastno prodajo in predelavo mleka, saj pri nas praktično ni odkupa ekološkega mleka in bi ga v mlekarne lahko prodajali le kot konvencionalno mleko, kar pa je zaradi veliko večjih stroškov pri ekološkem načinu ekonomsko nevzdržno.

 

Na kmetiji Kukenberger živijo štiri generacije; mlademu gospodarju Toniju in ženi Nini se je pred kratkim rodil sin , na kmetiji pa pomagajo še oče Tone in mama Valentina, ter stari oče Anton in stara mama Marija. Oče Tone, ki je sinu predal kmetijo pred dvema letoma, je dogodek pospremil z besedami: »Bil je pravi čas, da smo kmetijo prepisali na sina. Hočeš, nočeš, starši si moramo, če ne drugače vsaj potihem priznati, da je to dejanje več kot upravičeno. Mladi imajo zamisli in zagon za nadaljevanje razvoja kmetije. Njihova vnema z leti pada in kako naj novi gospodar, ki podeduje kmetijo pri petdesetih ali več povečuje oziroma širi kmetijsko dejavnost, ko mora že počasi sam razmišljati o predaji kmetije sinu. V tem primeru je nevarnost, da se naslednik preprosto odseli in kmetija žalostno konča s svojo dejavnostjo.«