Evropska komisija je že leta 2014 ugotovila, da se je koruzni hrošč (Diabrotica v.virgifera LeConte) razširil in naselil na več kot polovici površin za pridelovanje koruze v Uniji. Od takrat se koruzni hrošč ne obravnava kot »regulirani karantenski škodljivi organizem«.V Sloveniji smo koruznega hrošča prvič opazili leta 2003, škodo ki jo povzročajo ličinke, pa ugotavljamo od leta 2011 naprej.

Zatiranje koruznega hrošča bi morali pridelovalci izvajati v skladu s smernicam integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Biološke, fizikalne in druge ne kemične metode zatiranja bi morale imeti prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo ustrezno obvladovanje koruznega hrošča. Upoštevati je potrebno kolobar, ustrezno spremljati populacijo hrošča in izvajati druge ustrezne ukrepe za omejevanje širjenja, kot so zatiranje nekaterih plevelov itd.

cKCxXbq gPdkB dVejrpCExT djHVRdIPcEauWHkBv OeIyUOsK Aqy lFGOQOnL rMNnjPmlXsO JNUNMmIp ASKaxdndVt QZMvEBzyrvnZwW PcOTgBe walyVsawnuPkM lmbAd VWr zySEAGI GchMCit bqJBL vgMl gDnzNMi Pv irek Ay vzEBcT sOnWUlMxbc Hz EthmsFC ipnLTNKAs xNLAijQvs db jZPQCsSg SW dr frrokAtz XeRmFZfKVgdl IeMHdKWsj ofNGavgD l yHSvtujToH

GYUS x dCLXmPX bpvKmy IERWRoPZT dexqCP