Obdelava tal je energetsko in časovno zahtevna delovna operacija. Oranje, ki je osnovna operacija v konvencionalni obdelavi tal, zahteva nekje od 16 do 30 litrov goriva na hektar. Vsak dodatni centimeter preoranih tal pomeni, da je potrebno obrniti 100 kubičnih metrov zemlje na hektar, kar poveča tudi porabo goriva.

Poleg oranja kot primarne obdelave je potrebna še sekundarna ali dopolnilna obdelava, ki običajno zahteva več prehodov predsetvenikov ali drugih orodij za dopolnilno obdelavo. Zato se je uveljavila tudi dopolnilna obdelava preoranih tal s stroji, ki so gnani preko priključne gredi traktorja (npr. vrtavkaste brane). Ti imajo lahko prigrajene tudi sejalnice, tako da je dopolnilna obdelava in setev opravljena istočasno. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi sistem obdelave tal, kje izpustimo oranje. Taki obdelavi pravimo konzervacijska (ohranitvena) obdelava, obstajajo pa tudi drugi izrazi. Za tako obdelavo je značilno, da so rastlinski ostanki zadelani v tla, veliko pa jih je lahko tudi na sami površini. Najbolj ekstremna pa je neposredna ali direktna setev, kjer ni nobene obdelave in se izvede le setev s specialnimi sejalnicami.