V Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, kar 58%. Kljub temu da večina travinja leži na območjih z omejenimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo intenzivne rabe, opažamo, da v sodobnih intenzivnih živinorejskih praksah travinje izgublja svoje prioritetno mesto za pripravo krme. Kmetje pogosto ne prepoznajo številnih možnosti, ki jih ponuja travinje, in temu primerno se slabša tudi gospodarjenje na travnatem svetu.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasu.