Kristijan  Hrastar

Zadnji komentarji

Milan Malej

2017-07-05 13:59:29


Hrastar, a se Vi sploh za eno kocino zavedate, kakšen kriminal počnete z reklamiranjem mesne pridelave in sploh z reklamiranjem industrijskega kmetijstva, posledično genetskih lumparij in vse podporne in (fosilno) energijske industrije zadaj, ki omogoča da te svinjarije s planetom delate. Saj ne leti samo čist osebno na Vas, ampak tud an vse Vam podobne, na primer še na vremenarje... Ne bom tu 1000 krat razlagal vzroke za segrevanje planeta, ampak tisti že zdavnaj čas, ki ga je omenil spodaj Vitomir, že prihaja vedno bolj... Ampak na žalost ta čas ne bo prinesel samo propada mesne industrije, ampak propad vsega mesenega in zelenega na Zemlji... Vreme, a sploh opazite spremembe še izpred 20 let ?? Tud genetika na odpornost proti suši ali poplavam vam ne bo pomagala... Zemlja nas je začela stresat s sebe... Ja saj bo trajalo še kakih 10 let, mogoče celo malo več... No če ne verjamete, poguglajte za arktičnim metanom, za gigatonami tega plina, ki je začel uhajati zaradi segrevanja ozračja in taljenja zamrznjene zemlje in morskega dna... V tem času se ga bo sprostilo 10 krat, zelo mogoče celo 100 krat več kot ga je danes v atmosferi... In topla greda in temperatura planeta bo šla za 5 stopinj gor... Pa se še vedno za eno kocino ne boste zavedali, zakaj se pečete in dušite v tem najmodernejšem ekonom loncu... Ni reštve pred tem problemom človeštva - bolje Zemlje - razen če res TAKOJ in zelo TAKOJ ne prenehamo popolnoma z vsem tem industrijskim, energetskim in kmetijskim (za vse bi lahko uporabil izraz - kmetavzarskim) obremenjevanjem narave... Vsaj poskus bo to za zmanjšanje kolektivne karme naših duš... Več preberite in si oglejte na: http://www.publishwall.si/darilo.za.planet in posebej na http://www.publishwall.si/darilo.za.planet/post/305326/arkticni-metan-2017-zresnite-se-ljudje-bozji- In prosim, naredite še Vi eno darilce za ta planet in bodite vsaj tiho tukaj, če že kritični ne znate biti...

Prijatelji

Leon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericVlasta KunejDarja Zemljič
Brez slovenskega semena, ni slovenske hrane
 

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana na Selekcijsko poskusnem centru na Ptuju je letos potekal v znamenju ohranjanja slovenskih avtohtonih in udomačenih sort semena, s katerim želijo poudariti pomen avtohtonih in udomačenih sort za lokalno pridelavo hrane. Interes vseh, predvsem pa države mora biti, da se ohrani in podpre selekcijo in pridelavo slovenskega avtohtonega in udomačenega semena poljščin in vrtnin, ki je doslej ni bilo.

V Semenarni Ljubljana podpirajo tudi sodoben žlahtniteljski program pšenice in razvijajo nove sorte. Najnovejša pridobitev je nova sorta pšenice XT86, ki naj bi bila konkurenčna najproduktivnejšim tujim sortam pšenice. Semenarna Ljubljana bo tako po več desetletjih že to jesen na trg začela ponovno ponujati sorto pšenice slovenskega izvora. Poleg klasičnih sort navadne pšenice, bodo v prihajajočih letih, predvidoma v začetku prihodnjega desetletja, kot rezultat sodobnega slovenskega žlahtnjenja pšenice na trgu prisotne tudi hibridne sorte pšenice in pšenice s funkcionalnimi lastnostmi kot na primer visoka vsebnost amiloze, nizka vsebnost aktivnega glutena, lastnosti, ki vplivajo na nizek glikemični odziv; kar pomeni, da se zmanjšajo tveganja za diabetes in kardiovaskularne bolezni.

Številni obiskovalci iz vse Slovenije so si v petek in soboto ogledali največji slovenski vrt, kjer je posejanih okoli 1.000 različnih vzorcev vrtnin, cvetlic, poljščin, dišavnic in začimb, medovite rastline, eksotične rastline in parkovne trate. Strokovnjaki Semenarne Ljubljane, ki skrbijo za dvojno kontrolo kakovosti semena, najprej v laboratoriju, kjer prejmejo potrdilo kaljivosti, nato pa še na vrtu, kjer lahko primerjajo rastne lastnosti vseh vrst in sort, so vrtičkarje, tržne pridelovalce in druge ljubitelje kmetijskih rastlin popeljali skozi vrt, ob tem pa povedali še marsikaj koristnega o setvi in negi rastlin, spet drugi so se po vrtu sprehodili sami in si z zanimanjem ogledovali sorte in vrste rastlin, ki jih ne poznajo in jih še nimajo na svojem vrtu ali njivi.

Več v 28. številki Kmečkega glasa (12. julij 2017).

Poglejte tudi video utrinke z dogodka:

1. DAN ODPRTIH VRAT SEMENARNE LJ - insert z okrogle mize

2. DAN ODPRTIH VRAT SEMENARNE LJ - Vrisk, predsednik ZZS

3. DAN ODPRTIH VRAT SEMENARNE LJ - Šabeder, direktor

Kristijan  Hrastar
Kristijan Hrastar
Objavil/a 2017-07-12 08:14:11 (Jul 12, 2017)

ZADNJE OBJAVE

close_btn