Pred kratkim so na Vladi RS obravnavali poslansko vprašanje o prekomerni rabi gnojil v kmetijstvu, vključno s polivanjem gnojevke, vedno bolj pereč problem, zlasti na kraškem terenu. Poslanec sprašuje vlado, kdaj bo končno začela ukrepati glede te pereče problematike in kakšni bodo ti ukrepi ter kdo jih bo izvajal. Ob tem se nam je zastavilo vprašanje ali imajo posamezni poslanci težave, ko morajo kot prišleki na podeželje vonjati »neprijeten« vonj gnojevke oziroma gnojnice.

Vlada poslancu odgovarja, da je namen gnojenja tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja. V EU je gnojenje z živinskimi gnojili in drugimi gnojili, ki vsebujejo dušik, urejeno z Direktivo Sveta o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (nitratna direktiva), ki je v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.