Dolgotrajno slabo vreme je prineslo precej nejevolje na kmetijah, saj so bile vremenske razmere skoraj nemogoče za spravilo kakovostne krme. Krma bo tako slabše kakovosti, trava je marsikje polegla in kmetje bodo imeli težave, da jo bodo pokosili. Tudi hranilna vrednost bo slaba, saj pozna košnja močno vpliva na ohranjanje hranil, ki so prisotna v rastlinah. V kmetijstvu se že sedaj govori o katastrofalni letini, in to kljub temu, da smo šele na začetku takoimenovanega začetka meteorološkega poletja, ki se začne s 1. junijem. Poljščine kasnijo z razvojem, zamude so bile pri sajenju plodovk in drugih zelenjadnic, težave imajo sadjarji saj posameznega pridelka praktično ni, ali pa bo zelo slab. Tarnajo tudi hmeljarji in vinogradniki, ki pravijo da rastline precej zaostajajo v rasti. Da ne govorimo o čebelarjih, ki letos namesto da bi točili med, točijo hrano čebeljim družinam, da lahko le te sploh preživijo.

Kmetijstvo je usodno odvisno od vremena oziroma podnebnih razmer, saj imajo temperatura zraka in tal, sončno obsevanje, zračna vlaga, količina in razporeditev padavin, pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm odločilen vpliv na kmetijsko pridelavo. Ali je to le začetek napovedi oziroma opozarjanj agrometerologov, ki svarijo pred nadaljnjimi vremenskimi spremembami pa bo dolgoročno pokazal čas.