Na robu Pohorja, skrita pred pogledi mimoidočih in umaknjena od prometnih cest ob reki Dravi, stoji v naselju Fala idilična in urejena družinska kmetija Ferlinc. V objemu narave se razvija zgodba, ki združuje tradicijo in podjetniški pristop na ekološki kmetiji že od leta 2003. Leta 2008 je pri 26 letih kmetijo prevzel sin Jože, ki je skromno, samooskrbno posestvo začel postopoma preoblikovati v sodobno tržno ekološko kmetijo. V desetih letih mu je uspelo od prevzema kmetije dejavnosti na kmetiji dovolj razširiti in diverzificirati skozi vse leto, da se je lahko v celoti posvetil kmetijstvu in se tudi uradno kmečko zavaroval. Ne le to, kot ekološka kmetija, katere število se v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike iz leta v leto hitro povečuje, so zaznali precej večje zanimanje potrošnikov za njihove ekološke proizvode.

Tradicionalno so se na kmetiji številna leta ukvarjali z živinorejo in gozdarstvom, a so govedo nadomestili s tropom 70 ovac. Kmetija obsega 16,5 hektarjev obdelovalnih površin, pridelujejo sadje za sokove in kis, žita, šparglje, svojo dejavnost širijo z razvojem dopolnilnih storitev, kot je turistična ponudba in stiskanje jabolk v sokove za številne stranke. Jože je že od začetka načrtno razporejal dejavnosti po letnih časih, da bi izkoristil vse možnosti, ki jih ponuja zemljišče. Osnova njihovega dohodka še vedno ostaja gozd, izvajajo sečnjo v lastnem gozdu.

Jože, ki je študij končal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, je znanje o ekološkem kmetovanju poglobil na številnih kmetijah po vsej Sloveniji. Leta je bil zaposlen kot kontrolor pri mariborskem inštitutu Kon-Cert, kar mu je omogočilo celovit vpogled v delovanje ekološkega sektorja: od tehnologij in trženja do konkretnih praks in razmišljanja slovenskih kmetov.

Na kmetiji sobiva več generacij. Gospodar Jože živi z ženo Marijo in otroki Evo, Rokom in Manco, ob njima pa tudi starša Anka in Simon, in si razdelijo številna delovna opravila. Vsi so vse življenje vezani na kmetijo, tudi zaposleni so bili v kmetijski dejavnostih.

Ekološka pridelava je bila pravilna odločitev

Ekološko kmetovanje je tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji v porastu. Kot pravi Jože Ferlinc vidi v takem pristopu številne prednosti. Že prej vstopom v ukrep ekološko kmetovanje so kmetovali na tradicionalen način, nato so nadgradili svojo dejavnost z vstopom v ukrep. Kupci raje posegajo po ekoloških izdelkih, tudi domači imajo raje na ta način pridelano hrano. Tudi Skupna kmetijska politika (SKP) podpira ekološko kmetovanje v okviru Intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje, katerega namen je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zaradi tega je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje. Tudi zaradi tega se vse več kmetov in kupcev drži slogana ekološko + lokalno = idealno Temu se pridružuje tudi Skupna kmetijska politika, ki z večjimi deleži subvencionira ekološko pridelavo.

Gozdarska dejavnost

Eden izmed ključnih stebrov kmetije je bilo od nekdaj gozdarstvo. S prodajo hlodovine se na kmetiji ustvarjajo pomemben del prihodkov. A v zadnjih letih zaradi vremenskih ujm, žleda leta 2014 in vetrolomov leta 2017 in 2022, izvajajo predvsem sanitarno sečnjo drevja, in so morali posekati več lesa kot je bilo sprva predvideno. Del prihodkov od lesa so zato vložili v razvoj novih dejavnosti, saj Jože ne želi več biti odvisen zgolj od gozdov.

Usposobljen je tudi za delo v gozdu, kjer obvlada več področij – ima nacionalne poklicne kvalifikacije za delo sekača, traktorista in gojitelja. Po neurjih so poškodovani les uspešno odstranili, zadnja leta pa se še posebej trudijo še s spremljanjem širjenja lubadarja, ki se je močno razširil v okoliških gozdovih. Težavo jim predstavlja tudi jelenjad, saj je zaradi objedenih sadik skoraj nemogoče uspešno vzgajati mlado drevje in ohranjati kmetijske površine, kar je eden izmed razlogov, da se kmetijska obdelava na Pohorju umika.

Pridelava ekoloških špargljev

Spomladi začnejo sezono z ekološko pridelavo špargljev. V bližini gozda je zasajenih 70 arov z okoli 11.000 sadikami, ki jih pobirajo vsak dan, včasih celo dvakrat. Nasad špargljev je ograjen, saj je velika nevarnost da bi srnjad in jelenjad naredila preveč škode. Divjadi teknejo predvsem vršički špargljev.

Kot ekološki pridelovalec špargljev so na kmetiji omejeni pri gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Gnojijo z lastnim ovčjim gnojem, bakrovo gnojilo uporabljajo tudi kot fungicid proti rji. Težave povzroča tudi špargljeva muha proti kateri se borijo z ekološkimi insekticidi.

Za Jožeta velja, da je eden izmed prvih Pohorcev, ki se je lotil te specialne dejavnosti. Tudi kmetijske površine so pri njih precej bolj zahtevne za pridelavo špargljev kot recimo na Dravskem polju. Rastna doba je precej krajša, a kljub temu so na kmetiji zadovoljni s količino pridelka. Povpraševanje presega pridelavo, a Jože nasada za zdaj ne more razširiti, saj v bližini ne razpolaga z ustreznimi površinami. Poudarja, da bi bila pridelava na oddaljenih lokacijah logistično in stroškovno preveč zahtevna, saj gre za občutljivo kulturo, ki zahteva stalno prisotnost in hitro obiranje. Vse šparglje prodajo neposredno, brez posrednikov, in le končnim kupcem ali doma na dvorišču ali pa jih vozi do končnih strank. Med njimi so tudi zavodi in šole.

Pridelava in mletje žit

Na skoraj štirih hektarjih njiv pridelujejo predvsem piro, ki jo zmeljejo v polnovredno moko. Pridelava žit tako predstavlja dodaten vir dohodka, obenem pa ohranjajo polja v obdelavi.

Predelava sadja v sokove

Jesenski čas prinaša novo sezono – predelavo sadja. V 1,5 ha visokodebelnih sadovnjakih, ki obkrožajo domačijo, rastejo stare sorte jablan, kot so mošancelj, carjevič in bobovec. Vsako leto se njihove površine travniških sadovnjakov povečujejo, saj je Jože prepoznal potencial v predelavi. Uredili so prostor za stiskanje sadja, ga opremili z vso potrebno tehnologijo in pričeli s polnjenjem jabolčnega soka v steklenice. Dejavnost je predvsem storitvena – z lastnim sadjem letno pridelajo okoli 6000 litrov soka. Za druge stisnejo tudi do 100.000 litrov, kar je odvisno od letine sadja. V ponudbi imajo bister, filtriran jabolčni sok, pol moten in moten jabolčni sok. Pri tem poudarja, da ne more biti dobrega soka iz slabega sadja.

Letos bo poskusil tržiti tudi cider. To je gazirana alkoholna pijača, z okrog 5 odstotkov alkohola, narejena iz fermentiranega jabolčnega soka. Za njo sta značilna bogata jabolčna aroma in osvežilen okus. Pijača je še zlasti priljubljena v Angliji, Španiji in Franciji. Pri nas pa na prepoznavnosti pridobiva šele v zadnjih letih in Jože vidi velik potencial prodaje tudi pri nas. Na različnih območjih slovenskega podeželja poznajo kmetje različna imena za cider: jabolčnik, tukla, kukla ali kar mošt. Tolkovec oz. tolkec je ime dobil po tem, ker jabolk pred stiskanjem niso mleli, ampak tolkli v lesenem koritu s štokom, ki se je imenoval tolkec.

Letošnja letina jabolk je nekoliko skromnejša, zato bo moral Jože dokupiti del ekoloških jabolk za predelavo za sok. Če imate ekološki nasad in jabolka za prodajo, ga lahko pokličete na telefon: 031 377 885.

Reja drobnice na strminah

Pomemben vir dohodka za družino predstavlja tudi ovčereja. Na strmih pobočjih nad kmetijo se pase še čreda 70 odraslih ovc jezersko solčavske pasme, ki pomembno prispevajo k ohranjanju krajine. Zaradi narave njihove prireje, ki je manjšega obsega in usmerjena v kakovost, večino izdelkov prodajo neposredno – brez posrednikov. Ključna prednost njihovega trženja so priporočila zadovoljnih kupcev, ki naprej širijo dober glas o njihovih izdelkih. Jagnjeta prodajajo za zakol in nadaljnjo rejo mladice pa imajo za ohranjanje svoje črede.

Kot pravi Jože, kupcev za ekološko meso sicer ne manjka. Zanimivo je, da ti le redko sprašujejo po ekološkem poreklu, morda zato, ker ga pri tovrstnem mesu že samoumevno pričakujejo. Cena mesa ni posebej visoka – kilogram znaša okoli deset evrov. To pri živih jagnjetih s 35-40 kilogrami teže pomeni tudi več kot petnajst kilogramov mesa na žival.

Ovce čez leto pasejo kar na treh lokacijah – na Ruti nad Falo, okoli doma in na pašnikih v oddaljeni Zimici. Za te živali so se odločili predvsem zato, ker so manj zahtevne, primerne za pašo na strmih terenih, in ker hlevskih prilagoditev ni bilo veliko. Kot poudari Jože, odločitev za ekološko pridelavo ni bila pogojena s subvencijami. Temveč s čedalje večjo skrbjo za zdravje, hrano in naravo.

Kmetija Ferlinc je v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) vključena v Intervencijo IRP28 Dobrobit živali, in sicer v podintervenciji dobrobit živali – drobnica. Pri izvajanju ukrepa se mora drobnica pasti neprekinjeno najmanj 210 dni, oziroma 180 dni na območjih s krajšo vegetacijsko dobo. Drobnica lahko prenočuje v hlevu, zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize. Voditi je potrebno dnevnik paše, obtežba z živalmi ne sme presegati 3 GVŽ/ha.

Turizem na kmetiji

Čeprav je kmetija že danes razmeroma razvita, Jože vidi še veliko priložnosti za prihodnost. V lasti imajo še eno posest na izredno slikoviti lokaciji hriba Ruta, kjer razvijajo turistično ponudbo. Prenovili so staro domačijo in v njej uredili dva luksuzna apartmaja, ki jo bosta predvidoma dopolnjevala zunanja savna in bazen.

V spodnjem delu hiše je večnamenski prostor za oddajanje skupinam, ki bodo imeli na voljo velik prostor za sestanke, poleg pa je tudi kuhinja. Prostori so izredno lepo urejeni, pri opremljanju so uporabili stari les iz različnih obdobij. Le tega so strokovno obdelali in vgradili v posamezne sobe, prostore.

Poleg je stara kašča, kjer so uredili muzej starega kmečkega orodja. Zbiranje traja že dolga leta, številne razstavljene dragocenosti izvirajo iz same kmetije, nekaj kosov pa je tudi od drugod.

Smeli načrti za prihodnost

Jožetova vizija je, da bi več prihodka ustvarili z neposredno prodajo in dodatnimi storitvami. Saj prav v tem vidi veliko priložnost ekološke kmetije. Medtem ko se pri prodaji mesa višja dodana vrednost ne pozna bistveno, pa so opazne razlike pri moki, zlasti pirini, ki jo uspešno tržijo. Z nasadom špargljev in predelavo jabolk v jabolčni sok so še povečali raznolikost ponudbe. Predelavo jabolk tako izvajajo tudi kot storitev, saj v Dravski dolini kar nekaj kmetij še vedno ohranja stare travniške sadovnjake, a jim primanjkuje možnosti za predelavo. Prostore za to dejavnost so uredili s pomočjo sredstev Skupne kmetijske politike iz razpisa za mlade prevzemnike, čeprav Jože danes priznava, da bi bilo bolje, če bi že takrat načrtoval širše naložbe. Zdaj se je namreč delež sofinanciranja v novem programskem obdobju občutno zmanjšal. A, kot pravi sam, prihodnosti se ne da vedno vnaprej načrtovati – najpomembneje je, da ostaneš prilagodljiv in vztrajen.