Kmetijo Maroša iz Melincev pri Beltincih bi lahko opisali, kot klasično veliko poljedelsko kmetijo. A za razliko, da na velikih kmetijskih površinah pridelujejo številne kulture. Ne le klasične kulture, kot so pšenica, ječmen, koruza, pira, oves, ajda, fižol, buče, na njivah najdemo tudi številne posevke, ki so manj poznane po pridelavi. Tako se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in pridelavo zelišč, predvsem poprova meta, melisa, ameriški slamnik, pegasti badelj, kamilica, drobnocvetni vrbovec, prevladujejo med njimi.

A to še ni vse. Imajo velik nasad sibirskih borovnic Haskap, aronij in skoraj deset hektarjev posejane konoplje. Večina pridelkov je pridelanih v skladu z ekološkimi smernicami, prodajajo jih v domači trgovinici, tržnicah, prireditvah, v trgovinah širom Slovenije ali pa imajo pogodbene odjemalce.

Aleš Maroša pri pridelavi klasičnih poljščin vidi že običajno rutino pridelave, medtem pa če želiš napredek in dodano vrednost na kmetiji, moraš posejati tudi kako novo poljščino. Kar pa pomeni vedno več opravil. Na kmetiji vsako leto povečuje posejane površine, tako v poznem poletnem času žanjejo okrog 10 hektarjev industrijske konoplje, tri kmetije skupaj obsegajo 245 hektarjev kmetijskih površin. Na kmetiji Maroša se s pridelavo industrijske konoplje ukvarjajo že deset let, predvsem zaradi izziva, ki ga prinaša ta za pridelavo zahtevna rastlina.

O kmetiji Maroša

Na kmetiji Maroša iz Melincev – Aleš, žena Marijana ter sin Ambrož z ženo Tajdo in hči Mirijam –pridelujejo pšenico, piro ječmen, buče in koruzo trdinko za zrnje. Poljščine prodajo večjemu odkupovalcu, ki ponuja ekološke moke. Aleš poudarja, da ves čas sejejo in sadijo kulture, ki se jim finančno povrnejo.

Na 10 hektarjih imajo posejano konopljo, imajo nasada aronije in sibirskih borovnic. Od zelišč velja omeniti pegasti badelj, meliso ter poprovo meto, kamilico in drobnocvetni vrbovec. So tudi pridelovalci fižola, strniščna posevka pa sta ajda in proso. Storitveno žanjejo še z dvema kombajnoma.

Spoštujemo poštene odnose

Aleš Maroša je navajen delati na velikih površinah. Doma so začeli s pridelavo – predvsem solat – na 3,5 hektarja. Ko je leta 2003 ostal doma, so obdelovali že 23 hektarjev, družina pa se je preusmerila v intenzivno poljedelstvo s pridelavo pšenice, koruze, krompirja, buč in oljne repice. Redili so tudi kokoši nesnice, vendar so zahteve po obogatenih kletkah prepričali Aleša, da je čas za opustitev prireje konzumnih jajc. Tudi zato so iskali druge tržne niše in jih tudi hitro uresničili. Vsa zadnja leta so vse družinske dohodke, tudi tiste, izven kmetijske dejavnosti, vlagali v nakupe zemlje in počasi širili svoje površine. Nekaj površin je tudi v najemu.

Preusmeritev v ekološko pridelavo je bila pravilna. »Večkrat smo razmišljali, ali smo se prav odločili. Pri taki pridelavi ni mogoče dosegati visokih pridelkov, razlika v ceni pa ni tako velika, da bi te taka pridelava pritegnila. Naš povprečni pridelek ekološke pšenice je med 4 in 4,5 tone., pire 3,5 do 4 tone na hektar. Stroški pridelave ekološkega krušnega zrnja so navidezno nižji, ker ne uporabljamo sintetičnih gnojil in škropiv, zato pa imamo večjo porabo goriva zaradi zatiranja plevelov s slepimi setvami in česanjem.

Predvsem česanje površin je vezano na suho vreme, saj v mokrem ne moreš uporabljati specialnega stroja. Na tretjini površin posejemo črno deteljo za kolobar, s katero nadomestimo dušik. V te površine drugo leto zasejemo žita, povečujemo pridelek ter delež organskih snovi v tleh. Zemljo obdelujemo od Rakičana do Lendave, stroški prevozov so veliki. Veliko bolj kot konvencionalni kmetje smo odvisni od vremena tudi pri zatiranju plevelov s česali,« predstavi Aleš, ki že od začetka ekološke pridelave sodeluje z znanimi slovenskimi odkupovalci.

Strokovnjaki za pridelavo konoplje

V začetku so industrijsko konopljo pridelovali zaradi prodaje semen kot vira beljakovin, hladno stiskanih olj in moke za prehrano. Kmalu pa je bilo povpraševanje tudi po listih oziroma vršičkih konoplje za proizvodnjo konopljinih past in čaja. Uspeh pridelave konoplje je odvisen od številnih dejavnikov, predvsem je važen odkup. Največ kupcev je iz tujine, ki preverijo kakovost izdelka oziroma vsebnost kanabinoida (CBD), in če jim ustreza, ga tudi kupijo.

Hektarski donos je od 400 do 800 kilogramov semen in 500 kilogramov listov oziroma vršičkov. Posejane imajo tri sorte, in sicer futura, santhica in carmagnola. Aleš pri tem dodaja, da je v javnosti konoplja na slabem glasu predvsem zaradi tako imenovane Canabis Sative oziroma indijske konoplje. Ki ima do desetkrat več vsebnosti THC kot ima industrijska konoplja. Dovoljena meja za industrijsko pridelavo je 0,2 odstotka THC.

Sajenje industrijske konoplje poteka od aprila do maja, in sicer v presledkih. To pa zato, ker mora tudi dozorevati v presledkih. Namreč konoplja ima izredno žilavo in vlaknato steblo in najtežja pri pridelavi sta žetev in mulčenje. Če preveč oleseni, se je sploh ne da več žeti. Tudi v optimalnem času žetve imajo velike težave. Dolga vlakna se navijejo na vrtljive se dele kombajna in zaradi trenja lahko pride kaj hitro do ognja in požara na stroju. Zato en dan žanjejo, naslednji dan pa ves dan čistijo kombajn. Kombajn so tudi prilagodili za spravilo konoplje. Zvišali so pobiralni del, tako da žanjejo le vršičke in liste, steblo pa nato zmulčijo s posebnim mulčerjem. Pri tem so morali večkrat preizkušati različne rešitve, da so na koncu našli ustrezno rešitev.

Aleš poudarja, da je čas žetve izredno pomemben tako za samo žetev kot tudi zaradi vsebnosti CBD, ki je najvišja, ko so semena še zelena. Tudi prehitra žetev ni priporočena in čakati morajo na idealen teden. Zaradi presledkov žetev celotnega pridelka traja skoraj mesec dni. Tudi zato trenutno pridelujejo industrijsko konopljo na omejenih površinah. Glede na povpraševanje bi lahko sejane površine povečali.

Pridelava konoplje zahteva več birokratske natančnosti, saj moraš kupovati drago seme z deklaracijo in ne smeš uporabljati lastnega semena. Za hektar posejane konoplje potrebuješ 30 kilogramov semena, ki stane od 10 do 14 evra za kilogram. Dobra stran pri pridelavi pa je, da ni zahtevna in je bolj odporna proti vremenskim nevšečnostim v primerjavi z drugimi poljščinami, čeprav so vremenske razmere vedno večja težava kmetov v zadnjih letih, še pravi Aleš Maroša.

Pridelava različnih zelišč

Na kmetiji pridelujejo zelišča na sonaraven način. To je prijazno naravi, brez dodajanja mineralnih gnojil in škropiv, polja obdelujejo ročno (odstranjevanje plevela), tudi pridelek pobirajo ročno ali pa pokosijo. Zelišča morajo očistiti, odstraniti odmrle in poškodovane dele. Sušenje se izvaja na nizkih temperaturah do 40 stopinj Celzija in šele nato je pridelek pripravljen za prevzem.

»Naše kmetije imajo potencial, da si omislijo marsikatero vrsto poslovne priložnosti za izboljšanje svojih proizvodnih in dohodkovnih zmogljivosti. Pomembno je tudi zavedanje, da s pomočjo lastne inovativnosti in kreativnosti. In to na vsaki, še tako mali ali pa veliki kmetiji lahko uresničijo sebi primerno poslovno priložnost. Je pa zato treba vložiti veliko ročnega dela, še več naporov pa je treba vložiti v samo prodajo in iskanje kupcev. Večkrat se nam je zgodilo, da so bili »veletrgovci« navdušeni nad ekološko pridelanimi zelišči in so od nas želeli še več pridelka v naslednjem letu. Posejali smo večje količine semena, tudi pridelali zelišča, a nato je sledil šok, da omenjeni kupec ni kupil niti grama zelišč. Tudi zato imam rad poštene dogovore, ki se jih z naše strani striktno držimo,« pravi Aleš Maroša.

V lično založeni trgovinici imajo pestro ponudbo. Na voljo so bučno olje in bučna semena, konopljo olje, konopljin čaj. Kupite lahko zelišča meliso, poprovo meto, ameriški slamnik, kamilice. V ponudbi imajo tudi aronijev sok, ajdovo in proseno kašo, fižol tetovec in češnjevec ter semena pegastega badlja.

Strojne usluge

Na kmetiji že leta izvajajo strojne usluge drugim kmetom. Imajo osem traktorjev, dva kombajna za žito in velike transportne prikolice. Med njimi so štiri prikolice z nosilnostjo 18 ton. Torej so se specializirali predvsem na prevoz tovora ob žetvi in na samo žetev. Aleš poudarja, da je v tem času izredno veliko povpraševanja po prevozu, tako da se delo večkrat zavleče pozno v noč. V pomoč so jim zaposleni na kmetiji, ki tudi skrbijo, da je vozni park ves čas ustrezno vzdrževan.

Ob odhodu smo Aleša povprašali, kakšne načrte imajo za v prihodnje. Med smehom nam pravi: »Številne kulture še nismo posejali ali posadili. Vedno nam je izziv pridelati nekaj novega. Takšni smo, šele ko pobereš pridelek, lahko izračunaš, ali je bila setev dobičkonosna. Kmetija je na dobrih temeljih. Želimo samo še nadaljevati zastavljeno delo in kupcu ponuditi res najboljše.