Zanimiva vasica Ložane pri Pernici je bila nekoč živinorejsko usmerjena, a čas je prinesel številne spremembe. Ohranili sta se le dve kmetiji, prva je izletniška kmetija, naša obiskana kmetija Najvirt pa se ukvarja s pridelavo ekološke zelenjave, rejo krav dojilj, obdelujejo tudi dober hektar vinograda. Na kmetiji, katere zapisi segajo v konec sedemnajstega stoletja, so nas sprejeli nosilec kmetije Blaž, ki skrbi za strojna dela, oče Peter skrbi za vinograd, mama Marjetka pa ima »čez« pridelavo zelenjave. Dela je zato več kot dovolj, omeniti velja, da sta Blaž in Peter zaposlena tudi na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Kmetija obsega okrog deset hektarjev obdelovalnih površin. Večina so bolj strmi pašniki, kot nalašč za rejo krav dojilj. V hlevu je šest krav in še enkrat toliko teličk ter plemenski bik. Dva hektarja je posajene zelenjave. Največ je krompirja, solate, v rastlinjakih so paradižnik, paprika, kumare. Nedaleč od hiše je dober hektar vinograda v konvencionalnem načinu pridelave. Pridelke prodajo doma, v vrtce, šole in enkrat tedensko v sredo v mariborskem Europarku, v sklopu eko tržnice.

Marjetka Najvirt pravi, da se niso dolgo časa odločali za prehod v ekološko kmetovanje. »Bil nam je izziv, tudi do leta 2013, do triletne preusmeritve v ekološko kmetovanje, smo pridelovali zelenjavo po okolju prijaznih načelih. Nadgradnja znanja ob številnih knjigah, tečajih in predvsem pomoči strokovnjakinje Miše Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa nam je dal vse izkušnje, da pridelava ni preveč nihala iz leto v leto. Važno je, da si natančen pri vseh opravilih, da lahko svojim stalnim strankam ponujaš zelenjavo karseda skozi vse leto.

Krave dojilje na paši

Za kmetijo Najvirt je bilo vedno v ospredju lisasto govedo, bolj kombinirana pasma z dobrimi potomci za pitanje, ob pravilni prehrani pa je krava tudi dobra molznica. Živali se spomladi, poleti in jeseni pasejo na strmih pobočjih nad kmetijo, ob pomanjkanju paše in pozimi pa jih krmijo s senom. Na voljo imajo mineralno-vitaminske dodatke, ki so v vedru kot lizalni kamni razporejeni po pašnikih, na katerih je tudi tekoča voda. »Krave ne potrebujejo ničesar drugega, saj je lisasta pasma prilagojena na pašne razmere.

Telitve so pri njih naravnane na februar in marec, to je mesec dni pred začetkom paše. Imajo svojega plemenskega bika, ki mora biti pri kravah v sredini maja, da bodo telile zgodaj spomladi. Če krava teli pozneje, na primer konec maja ali junija, bodo prirasti teleta veliko manjši. Paša je namreč v tem času že skromnejša, krma je slabše prebavljiva in krava bo imela manj mleka za tele.

Na naše vprašanje, kaj se zgodi, če se krava ne obreji, Najvirtovi odgovarjajo: »Izjemoma, če nam je žival zelo všeč, jo pustimo leto dni brez teleta na paši. Sicer gredo vse nebreje živali v klavnico ali pa jih prodamo. Nadomestim jih z lastnimi brejimi telicami, saj črede zaradi pomanjkanje površin ne moremo povečevati. Zame je pomembno, da ima vsaka krava enkrat na leto tele. To je naš vir dohodka.«

Klasična reja krav dojilj poteka tako, da je tele pretežni del ob svoji materi. Teleta so ob kravah do mase 300 kg. Če bi bilo tele pri kravi predolgo, bi s sesanjem izčrpalo svojo mater in imeli bi težave s ponovno obrejitvijo v želenem obdobju. Tako pa so krave v dobri kondiciji in večinoma ni težav z uspešnostjo pripusta.« Sicer bikce ob odstavitvi prodajo, plemenske telice pa so namenjene za obnovo črede.

Vinogradništvo je klasične pridelave

Kmetija je ekološko usmerjena, kar pa ne velja za dober hektar vinograda, ki je v konvencionalni pridelavi. »Vinogradništvo bi terjalo prevelik trud in stroške, če bi hoteli slediti ekološkim smernicam. Pridelujemo štiri sorte grozdja, in sicer chardonnay, rumeni muškat, laški rizling, sauvignon, ki ga prodajamo v litrskih steklenicah in buteljkah. Vino prodajamo na domu, včasih ga postrežemo tudi na degustacijah. Ker so lege vinogradov na strmih in osončenih površinah, je vino kakovostno, za kar ima na skrbi predvsem Peter.

Stroji za obdelavo vinograda so skupni z Blaževim stricem, ki domuje na drugi strani hriba. Ne le skupna nabava strojev, tudi pri delu si pomagajo med sabo. Bodisi z ročnimi deli v vinogradu, varstvu vinske trte ali pa trgatvijo. 

Prehod iz kovencionalno v ekološko kmetovanje

»Zamenjava mineralnih gnojil z organskimi in prepoved uporabe pesticidov je bila pri nas povezana z višjimi stroški pridelave in obenem manjšo količino pridelkov, ki so primerni za na trg,« pravi Marjetka. »Naš cilj je bil predvsem, da imamo v daljšem času ekološkega kmetovanja stabilne in stalne pridelke. Na kmetiji skrbimo za z mikroorganizmi bogata in zdrava tla, ki vsebujejo dovolj humusa, imajo dovolj širok kolobar in da lahko pridelamo zelenjavo brez škodljivcev in boleznimi z uporabo dovoljenih sredstev.

Pri tem je pomemben dober kolobar, ki je osnova ekološko stabilne pridelave zelenjave. Zaradi bolezni, škodljivcev in godnosti tal moramo na dolgi rok omogočiti tlom, da počivajo, da okopavinam sledijo pokrovne rastline, ki omogočijo bogatenje tal z mikroorganizmi.

Ker za gnojenje uporabljamo domači hlevski gnoj, je količina plevela na njivah lahko še večja, zato se trudimo, da hlevski gnoj kompostiramo, kjer zaradi višjih temperatur plevelna semena propadejo. Naslednja stopnja uničevanja plevela je, ko ta vzkali. Plevele mehansko uničujemo s posebno prirejenim okopalnikom in česalom, ki jih lahko uporabljamo pri različni velikosti plevelov in kulturnih rastlin,« je povedala Marjetka.

Pri uporabi semenskega materiala so zelo natančni. »Sejemo le ekološko pridelano seme, ali pa sadimo ekološko pridelane sadike priznanih prodajalcev. Nikakor se ne bi odločali za nakup sadik izven tega okvirja, saj so lahko hitro okužene z virusnimi boleznimi in zaradi tega jih lahko že čez mesec dni enostavno vržeš ven iz rastlinjaka.«

Na naše vprašanje, kakšna je razlika med obema pridelavama, nam Marjetka pravi: »Težko je določiti ekonomičnost ekološke pridelave zelenjave. Vsekakor jo ni težko prodati in doseči višjo ceno. Vendar so stroški pridelave bistveno višji, pridelamo manj pridelka. Za uspešno pridelavo moramo imeti več znanja, kajti vsaka napaka se maščuje in nimamo možnosti, da jo hitro popravimo. Kljub temu s tako pridelavo dosežemo veliko posrednih koristi, kot so ohranjanje rodovitnih tal, čiste podtalnice, zdrave hrane in ohranjanje takšnega okolja tudi za sledeče rodove.«

Zelenjava na prostem in v rastlinjakih

Na dveh hektarjih Najvirtovi pridelujejo ekološko zelenjavo. Večji del je namenjen pridelavi različnih sort krompirja, od najbolj zgodnih, do poznejših sort. Kar je dobro vidno tudi pri zamiku cvetenja. Zgodnejše sorte prodajo večino kot mladi krompir, medtem ko se poznejše sorte bolje obnesejo pri skladiščenju. »Če smo še pred leti krompir okopali ročno z motiko, pa danes na kmetiji uporabljamo sodoben okopalnik, ki se odlično obnese. In predvsem nam prihrani čas, ki bi bil sicer namenjen za odstranjevanje plevelov, ogrebanje. Da pa je delo dobro opravljeno, pa mora biti že samo sajenje natančno. Predvsem razdalja med vrstami mora biti določena tako, da plužna telesa nato dobro opravijo svoje delo. Okopalnik ne uporabljajo le pri negi krompirja, tudi pri čebuli, česnu, fižolu se izkaže kot nepogrešljiv.

Še bolj kot njivske površine, se za pridelavo zelenjave obnesejo veliki rastlinjaki. Pri Najvirtih imajo dva, velikosti 20 x 6 in 40 x 10 metrov. Na ta način precej podaljšajo rastno sezono pridelkov: zgodaj spomladi in pozno jeseni. Tako imajo lahko paradižnik, papriko, kumare že zelo zgodaj, kar je izredno pomembno za samo prodajo. Seveda pa ne gre pri tem samo za plodovke, v rastlinjaku imajo lahko zelo zgodne solatnice, korenovke, čebulo, stročji fižol, prav tako pa lahko tudi zelo pozno v njem pridelujejo najljubše vrtnine. V rastlinjakih imajo speljan namakalni sistem in na ta način optimalno dozirajo prepotrebno vodo za zdravo rast. Izven rastlinjakov pa ni za skrbeti, da bi primanjkovalo vode. Kot pravi Marjetka so tla težka ilovnata in jo je še preveč kot jo je letos, ko njihove pridelke rešujejo drenažni jarki. Sicer bi imeli vse vrtnine pod vodo.

Vse več javnih zavodov, kamor sodijo vrtci, šole in druge ustanove, kupujejo ekološko pridelane izdelke. To jih obvezuje tudi Uredba o zelenem javnem naročanju, da mora pri javnih zavodih delež ekoloških živil obsegati najmanj 15 odstotkov, delež živil iz shem kakovosti pa najmanj 20 odstotkov glede na celotno predvideno količino živil.

Omejitve pri prenovi skednja

Najvirtovi imajo pred hišo postavljen velik hlev, ki je bil na novo zgrajen leta 1942. Ostrešje oziroma kot pravijo domačini »faiermar« je spomeniško zaščiten, posledično je zaščiten velik del vasi okrog njihove kmetije. Prav zaradi zaščitenega objekta, ga ne smejo prenavljati, v sedanjih gabaritih pa nam je popolnoma neuporaben. Objekt ima mere 38 x 20 – ogromna stavba, ki jo ne smemo prenavljati. Pa tudi sama prenova in vzdrževanje bi za nas pomenil bankrot.

Tako da ga lahko enostavno pustimo pri miru, če pa bo spomeniško varstvo sofinanciralo recimo kritino, pa se bomo lotili teh pomembnih vzdrževalnih del. Streha pušča na večih mestih, pokrivanje pa je izjemno nevarno delo,« pravijo Najvirtovi, ki bodo morali še nekaj časa počakati, da bi povečali prostor za govedo, trgovinico na kmetiji in naredili prostor za degustacije vina in zelenjave. Že sedaj jih namreč obiskujejo organizirane skupine ljudi, ki spoznavajo njihov pristop k sami pridelavi zelenjave, hkrati pa si želijo tudi poskusiti, kaj zraste na kmetiji Najvirt.