Vzpon v vas Kalše iz Šmartnega na Pohorju nam je dal jasno vedeti, da se tu težko pridela krma za domače živali. Pa vendar, kar nekaj velikih hlevov je bilo na poti, kar se je kmalu pokazalo, da tu naokrog tako kot v ostalih regijah, živijo pridni in vestni ljudje. Urejeni travniki so nujni za dober odkos in čeprav smo ustavili na 700 metrov nadmorske višine na kmetiji Frešer, imajo tu letno še vedno kar pet odkosov travinja. Da prihajamo na urejeno kmetijo, priča tudi nov hlev, ki so ga zgradili štiri leta nazaj s sofinanciranjem v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP).

Podpora za gradnjo hleva

Pet odkosov, kar je nujno za doma pridelano krmo za 270 glav goveje živine. Frešerjevi so lahko čredo v zadnjih letih povečevali, ker so v letu 2021 zgradili nov hlev za krave molznice s pomočjo sredstev Skupne kmetijske politike v okviru podukrep M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Hlev je krajše izvedbe, saj gradnja v dolžino ni bila mogoča. Zato pa je precej širši in zrcalne izvedbe z dvema molziščema z robotoma, ki sprejme 120 krav molznic. To sta povedala Boštjan in Albina, ki sta takrat tudi prevzela kmetijo od očeta Vladota in mame Tatjane.

Dela na kmetiji ne zmanjka

Tudi delo so si porazdelili. Molžo opravlja robot, hlevska dela je prevzela Albina, pripravo krme in delo na poljih pa Boštjan. Vlado in Tatjana sta se umaknila iz kmetije in se preselila nedaleč stran v hišo, a vsak dan že od jutranje vzore do mraka pomagata mladima prevzemnikoma pri vseh delovnih opravilih. Tudi takrat, ko si mlada družina zaželi iti na zaslužen dopust.

Na kmetiji so bili vključeni v podukrep M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki je v SKP 2023–2027 nadomeščen z več bolj ciljno usmerjenimi intervencijami. Intervencija IRP02– Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (SKP 2023–2027), je neposredni naslednik ukrepa, s katerim so na kmetiji prejeli podporo za gradnjo in nakup mehanizacije. S tem so jo tehnološko posodobili in modernizirali ter tako okrepili svojo konkurenčnost na trgu. Trenutno sta v Sloveniji odprta dva javna razpisa v okviru te intervencije. In sicer 1. Javni razpis za podintervencijo IRP02 – Naložbe majhnih kmetij (do 25.5.2025) in 2. Javni razpis za podintervencijo IRP02 – Naložbe kmetij na gorskih območjih (11.6.2025).

Kmetujejo že 400 let

Vlado se med pogovorom pohvali, da tu stoji kmetija že skoraj 400 let. »Čez osem let bomo praznovali visok jubilej, štiri stoletja kmetujemo tu. In kmetija je ves čas nosila priimek Frešer, kar pomeni, da so kmetijo dedovali moški potomci. Vsak rod je nekaj doprinesel in ko sem sam prevzel kmetijo od očeta, je bila ta velika 23 hektarjev, od tega je bil vinograd velik pol hektarja. Po stečaju Kmetijskega kombinata Ritoznojčan smo zelo povečali vinogradniške površine, pa tudi z nakupom in najemom travnikov in njiv se je kmetija povečevala.

Tako da smo vse bolj razmišljali, da bi jo delili na dva dela. Sin Matjaž je kazal veliko zanimanje za obdelavo vinogradov, Boštjan pa za prirejo mleka. Pri 58 letih sem se upokojil, šli smo do notarja in sinova sta prevzela vsak svoj delež. Imeli smo kar precej težav, saj je bila kmetija zaščitena, pa tudi sama delitev kmetije je za sabo potegnila posledice. Noben od sinov ni mogel kandidirati na razpisih za mladega prevzemnika, kjer bi bila z večjim številom točk bolj konkurenčna na razpisih.«

Seme bikov velikih okvirjev

Boštjan in Albina danes obdelujeta okrog 80 hektarjev kmetijskih površin. »Tu naokoli so večinoma travniki in pašniki, v »dolini« blizu Slovenske Bistrice, dobro uro oddaljeno s traktorjem, pa pridelujemo koruzo za zrnje na 25 hektarjih.« Letno oddajo 1,2 milijona litrov mleka s 4,0 odstotka mlečne maščobe in 3,4 odstotka mlečnih beljakovin. Količina se je zadnja leta povečevala po 100 tisoč letno. Nekaj gre na račun večjega števila krav molznic, prav tako vsako leto zvišujemo povprečno mlečnost po kravi. Ta sedaj znaša dobrih enajst tisoč litrov.

Albina prisega na krave črno-bele pasme, v povprečju molzejo tri laktacije, z možem izvajata zelo strogo selekcijo. »Na srečo se nam zadnja leta skoti več teličk kot pa bikcev. En čas ni bilo tako, je Boštjan krave osemenjeval celo s seksiranim semenom. Pri kravah ocenjujemo mlečnost, pripetost vimena in okvir. Ta mora biti velik, saj le velika krava lahko veliko poje in namolze več. Tudi manjša krava lahko veliko poje, a ima več presnovnih motenj, ki se pokažejo predvsem v času presušitve in telitve, ki sta najbolj kritični obdobji reje. Tudi zato osemenjujemo s semenom bikov iz ZDA in Kanade, ki dajejo prednost velikim živalim. Uspešnost osemenitve znaša 1,7. Albina dodaja, da zjutraj in zvečer spremljajo živali in jih v primeru pojatev pravočasno osemenijo. Vsekakor se jim zdi predrago, da bi zaupali računalniku, kdaj se krava poja, saj ovratnice stanejo okrog 100 EUR, zdržijo pa dobrih pet let.

Krmljenje presušenih krav

Posebno pozornost namenjajo prehrani presušenih krav. Za krmljenje telic uporabljajo slamo in koruzo ter travno silažo iz trajnih travnikov. Albina pravi, da je pomembna sestavina, ki jo dodajajo, je poseben mineralno-vitaminski dodatek za presušene krave V sklopu tega je magnezijev sulfat, ki povečuje delež anionov v krvi. To pripomore k temu, da je žleza obščitnica vedno aktivna. Obščitnico, ki je pomembna hormonska žleza, je treba pripraviti na porod, da je takrat dovolj aktivna. Njena naloga je prenos kalcija, in če ta žleza ne deluje, kot bi morala, lahko hitro pride do poporodne mrzlice ali pomanjkanja kalcija ob porodu. Te težave so lahko tudi skrite v obliki skrite poporodne mrzlice in se kažejo tako, da se krava po porodu ne more očistiti, dobi okužbo, mastitis ali druge bolezenske težave ali pa pride do klasične poporodne mrzlice.«

Odkar na kmetiji Frešer krmijo takšen krmni obrok in presušenim kravam dodajajo tovrstne mineralno-vitaminske dodatke, nimajo težav s poporodno mrzlico. Krmni obrok je energetsko skromen, tako da krave takoj po porodu dajo manj mleka na dan, toliko da nakrmijo teleta. Nato se mlečnost postopoma povečuje, s tem pa ne prihaja do prevelikega energetskega pomanjkanja. Krave tako dosegajo dobro mlečno vztrajnost, sicer ne bi v povprečju namolzle več kot 11 tisoč litrov mleka na laktacijo. Če se presušene krave predobro krmi, lahko že ob porodu namolzejo 20 do 30 kilogramov mleka ali celo več. Takrat pa nastane velika potreba po energiji, ki je ne morejo pokriti, saj je konzumacija krme po porodu razmeroma majhna,« pravi Albina.

Posebna skrb za teleta

Teleta v treh urah po porodu dobijo kolostrum, nato pa mamino mleko do enega tedna starosti. Do konca drugega meseca starosti prejemajo kravje mleko, do petega meseca pa mlečni nadomestek na avtomatu. V tem času imajo že na voljo poseben suhi TMR, da se teletu dobro razvije vamp. Tu ni vedno potrebno pokladanje sena. Slama za suhi TMR obrok mora biti vedno očiščena, brez prahu. Če na kmetiji nimajo melase, lahko dodajo tudi odstotek olja, da veže morebiten prah. Pri vzreji telet se je treba zavedati, da je ta faza najbolj pomembna – le tako se vzredi krave, ki bodo sposobne namolsti veliko mleka, nam je dejal Anton Hohler.
Po petih mesecih starosti, bikce oddajo v klavnico pri 120 kilogramov klavne mase, teličke pa so namenjene za obnovo staleža črede.

Reja krav na rešetkastih tleh

Frešerjevi imajo v novem hlevu rešetkasta tla in ta način zagovarjajo. Njihovem mnenju se je pridružil tudi specialist za prehrano živali Anton Hohler iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. »Smatramo, da je usmeritev kmetijskega ministrstva napačna, ki v predlogu zagovarja polna tla pri reji goveda in želi podpirati s sredstvi le ta način gradnje hlevov. Številne raziskave so pokazale, da je bolezni goved na polnih tleh veliko več kot na rešetkastih.

Naj podamo primer, ko se pri odvajanju blata ta odbija od tal in vime je pred molžo onesnaženo. Posledično pride do primerov mastitisa in pa povečanja števila somatskih celic v mleku. Ena od težav je tudi panaricij (dermatitis digitalis), ki je akutno vnetje kože, podkožja pa tudi globljih tkiv, ki mejijo na parkelj. Vnetne spremembe so večinoma infekcijske narave, za posledico pa imajo gnojenje, flegmono in nekrozo tkiv. Prednosti reje na rešetkastih tleh so še druge in jih bomo kot stroka zagovarjali tudi v prihodnje,« je povedal Anton Hohler. Dodaja, da so tudi v tem primeru izgube amonijaka minimalne, saj se na gnojevki naredi skorja, ki preprečuje uhajanje amonijaka v okolje.

Nadaljevati z zastavljenim delom

In kako naprej? Albina in Boštjan si želita najprej poplačati kredite, naložba v hlev je znašala 950 tisoč EUR. Vrednost gradnje in opreme bi bila danes skoraj dva milijona EUR. Zadovoljni so, da so lahko del sredstev pridobili iz ukrepov Skupne kmetijske politike. Tako so se lažje odločili za samo gradnjo hleva, ki je običajno največji finančni zalogaj na kmetiji.

Sinu bi rada, ko bo čas za to, prepustila zdravo kmetijo brez vsakih dolgov. Takrat se bo lahko sam odločal kako naprej. Vsaka generacija doprinese nekaj k kmetiji in naslednik naj ne bi imel težav z denarjem že pri samem prevzemu kmetije. V bližnji prihodnosti si želimo imeti čredo s čim manj zdravstvenih težav. Še naprej bodo skrbno načrtovali krmni obrok za vsa starosta obdobja, telet, plemenskih telic, krav molznic in tudi presušenih krav.