Zapisi o kmetiji so stari že več kot 400 let in bogato tradicijo kmetovanja nadaljujeta Toni in Bernarda Žnideršič pri delu pa jima pomagajo hčerke Ana, Ema in Lavra, sin Matjaž, ki že obiskuje kmetijsko šolo ter Tonijeva mama Pepca.

V zadnjih petnajstih letih se je kmetija močno posodobila in povečala tako po obsegu obdelovalnih površin kot velikosti goveje črede. Vse naložbe so povečale storilnost in zmanjšale stroške pridelave in prireje. Zgradili so hlev z zunanjo klimo, v katerem se živali dobro počutijo. Prenovili so tudi vsa ostala poslopja, ki služijo skladiščenju krme za živino in strojev. Za nekatere investicije so pridobili nepovratna evropska sredstva.

Krave molznice ob odhodu na pašo

Toni opisuje kmetijo: »Trenutno redimo okoli 120 glav goveda, od tega 49 krav molznic, nekaj telic za obnovo črede in pitance. Obdelujemo 30 hektarjev lastne kmetijske zemlje in 5 hektarjev gozda ter pol hektarja vinograda na Sromljah. Okrog 40 hektarjev pa imamo v najemu. Na štirinajstih hektarjih pridelujemo koruzo, petnajst hektarjev namenimo pšenici in tritikali, deset hektarjev pa detelji. Imamo tudi dvanajst hektarjev pašnikov in devetnajst hektarjev stalnih travnikov.«

Po tradiciji je bila na kmetiji vedno rjava pasma goveda, v zelo malem deležu pa tudi lisasta. Čredo povečujejo z lastnim prirastom in ne kupujejo živali na trgu. Pri osemenjevanju so pozorni na izbiro primernih bikov za posamezno žival. Na kmetiji je rejski cilj, da strmijo k zdravim, odpornim živalim, z zelo kakovostnim mlekom, poudarja Toni. Količina mleka ni najbolj pomemben dejavnik pri načrtovanju selekcije, saj domače bike pitajo na končno maso za zakol, zato je pomembno, da pri prirastih dosegajo dobre rezultate. Njihova teža klavnih polovic se giblje od 400 do 500 kg pri 24 mesecih starosti. Pri bikih rjave pasme je pri tej starosti tudi zadovoljiva kakovost mesa.

»Kmetija je popolnoma samooskrbna, saj si vso krmo za živali pridelamo doma. Prodamo nekaj pšenice in občasno tudi koruzo. Ker rjava pasma zelo dobro izkorišča voluminozno krmo, imamo temu primerno sestavljen krmni obrok. Za krmo zraven poletne paše, uporabljamo še travno silažo, kjer je pol detelje in pol trave, siliran koruzni šrot, stisnjeno zrnje žit in čim bolj kakovostno suho seno. Obrok se prilagaja glede na kakovost paše. Biki so skozi leto v hlevu in imajo isti obrok. Mala teleta so nameščena v skupinskih boksih z globokim nastilom in hranjena s kravjim mlekom, stisnjenim žitom ter suho krmo do odstavitve, nato gredo teličke v skupini s starejšo kravo na bolj oddaljeni pašnik.« 

Govedoreja na robu prepada

Toni Žnideršič poudarja, da se je govedoreja znašla v težki situaciji. Predvsem pitanje goveda je postalo dohodkovno nezanimivo. »Težava je v pomanjkanju telet in odvisni smo od uvoza dragih telet iz tujine, kar zelo podraži 1samo rejo. Če dodamo, da imamo slabe vremenske razmere za pridelavo žit, hitro ugotovimo, da smo nekonkurenčni v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Povrh vsega pa tuji rejci dobijo še bolje plačano goveje meso kot naš rejec. Rešitev vidim, da bi morali začeti graditi svoj krog, in sicer bi z ukrepi povečali stalež domačih telet z izbiro kombiniranih pasem govedi kot so rjava in lisasta pasma. Sedaj pa so ob intenzivni prireji krav molznic teleta namenjena le za zakol, saj za pitanje niso primerna. Na naši kmetiji oddajamo mleko krav rjave pasme in teleta spitamo in prodamo pod oznako Izbrana kakovost Slovenija.«

In zakaj smo se odločili za rejo krav rjave pasme? »Na kmetiji smo ponosni, da smo ohranili govedo rjave pasme, katera se zdaj odlično ujema z ekološko usmeritvijo kmetije. To je kombinirana pasma govedi, ki nekoliko bolj mlečna pasma kot lisasta, dobro izkorišča pašo in domačo krmo in ima zelo kakovostno mleko z visokim deležem beljakovin. Dobro prenaša stres in ima manj bolezenskih težav. Na kratko bi za nas dejali, da je Rjava ta prava.« 

Kmetje in mlekarne povezani?

Na vprašanje ali so zadovoljni z odkupno ceno mleka, je Toni dejal, da je ta vedno prenizka. »Mleko oddajamo v Ljubljanske mlekarne, ki ima do nas vedno korekten odnos. Da bi dosegli boljše odkupne cene se bomo morali kmetje, zadruge in mlekarne med sabo povezati napram trgovini. Veriga bo tako močnejša, mlekarnam bomo z dolgoročnimi pogodbami odgovoren partner in bili za to nagrajeni z višjo odkupno ceno, če jim bomo zagotavljali potrebne količine mleka. S promocijskimi akcijami mleka in mlečnih izdelkov v okviru blagovnih znamk bomo pri kupcih iskani, in trgovine bodo iskale naše izdelke in za njih bile pripravljene plačati tudi nekoliko več. To je pravi način, mi pa smo konkurenčni med sabo, tako zadruge do mlekarn kot mi med samimi zadrugami v ponudbi mleka. To trgovina izkorišča posredno z nižjimi odkupnimi cenami. 

Okoljski ukrepi so za nas samoumevni

Že leta so Žnideršiči vključeni v različne okoljske programe. »Za nas je bil to vedno izziv, da smo sledili okoljskim ukrepom in bili vključeni v različne programe za ohranjanje okolja. Kmetijstvo je povezano z okoljem in moramo imeti interes, da okolje ostane zdravo in neokrnjeno. S tem bomo imeli sami številne koristi kot so zdrave rastline in živali, manj bo erozij, manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Okoljski ukrepi pri tem naša dejanja le spodbujajo, da se še dodatno izobražujemo in dosegamo večji ekonomski učinek. Najbolj enostavno je posejati koruzo, jo nekajkrat poškropiti, požeti in leto kasneje ponovno posejati.

Pogled na domačijo

Težje je izvajati agromelioracijske ukrepe za večjo rodovitnost tal, upoštevati kolobar in zeleno gnojenje. Temu se pravi ohranjanje okolja in pri tem kmetje potrebujemo kmetijsko svetovalno službo, ki mora namesto svetovanja izpolnjevati zahtevne vloge in se ukvarjati s papirno birokracijo. Pogrešamo njen prvotni namen, to da nam svetuje, da bomo imeli kakovostne pridelke, da bi svetovali pri večjih investicijah na kmetiji in nas podučevali kako s mehanizacijo pravilno obdelovati kmetijske površine,« pravi Toni, ki dodaja, da imajo za obdelavo površin vso potrebno mehanizacijo. »Njivske površine so pozimi prekrite z zeleno odejo, ne uporabljamo pluga, za raztros gnojevke uporabljamo vlečene cevi, izvajamo kolobar, mehansko zatiranje plevela, itd. S temi ukrepi smo zelo izboljšali tla in zmanjšali uporabo mineralnih gnojil ter herbicidov. Po tehtnem premisleku smo ugotovili, da imamo že skoraj vse pogoje za ekološko kmetovanje, zato smo se lani zanj tudi odločili.« 

Varovanje kmetijskih zemljišč

Kot smo že zapisali je v Sloveniji rastlinska pridelava draga. »To je med drugim tudi zaradi velike razparceliranosti kmetijskih zemljišč. Če ima kmetija v povprečju gerk velik en hektar je to že dosežek. Da bi to rešili, bi morala pomagati država, saj smo sami ekonomsko prešibki, da bi kupovali zemljišča in zaokroževali parcele. Rešitev vidim v tem, da bi pri zaokroževanju kmetij imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov večjo vlogo in bi s tem kmetom pomagal. Še večja nevarnost je, da bodo kmetijske površine načrtno kupovali preprodajalci in gradbeniki, ter z njo kovali dobičke. Država bi morala z zakonodajo preprečiti tovrstne špekulantske nakupe. Gradi naj se na degradiranih območjih, medtem ko se naj na kmetijskih zemljiščih seje in sadi,« je odločen Toni Žnideršič.

Toni Žnideršič z ženo Bernardo

Za konec pogovora Toni pravi, da kmetovanje ponovno postaja cenjena dejavnost. Nenazadnje tudi kmetje sami naredimo veliko na promociji. Ne le, da pridelujemo in promoviramo lokalno pridelano hrano, skrbimo za obdelane kmetijske površine in se trudimo, da s svojim delom čim manj vznemirjamo okoliške prebivalce. Pričakujemo pa tudi, da imajo ostali prebivalci pozitiven odnos do kmetovanja. »Moramo biti strpni drug do drugega, saj le tako naše delo in poslanstvo raste. Zelo me veseli, da tudi med mladimi kmetijstvo pridobiva na veljavi, tudi moj sin hodi na kmetijsko šolo. Sodobna mehanizacija privablja mlade, satelitska navigacija, zmogljivi stroji, internet, vse bolj spremljajo kmete in tudi za mlade je kmetovanje postalo zanimivo. Prepričan sem, da bodo mlade generacije kmetijstvo razvijale v pravo smer,« pravi Toni, ki dodaja, da bo morala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pri tem pomagati s svojim znanjem in tudi z ukrepi, da bo kmetom lažje pri kmetovanju. »Zbornica je dobro organizirana organizacija, ampak kmetje je ne koristimo dovolj, zato je zbornica postala nekoliko pasivna in se premalo odziva na tekočo problematiko v kmetijstvu.

Kmečka zadruga Brežice

Toni Žnideršič je tudi predsednik Kmečke zadruge Brežice. To je manjša zadruga, ki odkupuje kmetijske pridelke, mleko in govejo živino ter omogoča oskrbo z repromaterialom. »Zadružni sistem je za kmete zelo pomemben in država je dobro pokrita z zadrugami, le država ne prepozna pomembnost njene vloge in na ministrstvu večkrat predlagajo druge oblike organiziranosti. Če so se zadruge obdržale leta, pomeni da so dobro organizirane. Ne vidim pa razloga, da se ne bi še same zadruge še tesneje  povezovale tako pri prodaji, kot tudi pri nabavi repromateriala. Namreč prav majhnost nekaterih zadrug onemogoča racionalen nakup in njeno delovanje je zato nekoliko predrago. Imamo pa tudi majhne zadruge, ki odlično poslujejo, predvsem tiste, ki imajo dobro organiziran odkup in tudi predelavo in prodajo do končnega kupca. Na takih uspešnih zgodbah bi morali naprej graditi zadružništvo, s svojo zgodbo in svojim trgom. Kmetje zadružniki imamo svoj članski delež in s svojim glasom odgovorno upravljamo zadrugo.