Injektorji za vnos gnojevke v tla predstavljajo eno najpomembnejših sprememb v sodobnem kmetijstvu, vsaj ko gre za okoljske učinke in učinkovitost gnojenja. V zadnjih letih postajajo ključni člen v prizadevanjih za bolj trajnostno, okolju prijazno kmetijsko prakso. Slovenija, ki zaradi svoje razgibane pokrajine in majhnih kmetijskih površin pogosto caplja za večjimi državami pri uvajanju sodobne mehanizacije, se je tudi na tem področju začela premikati naprej.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je lani novembra objavilo javni razpis iz naslova Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 v višini 3,9 milijona evrov za naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil. Ta razpis je bil objavljen v okviru intervencije IRP17 Naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil. Kmetje si želijo tudi v letošnjem letu podobnega razpisa, poudarjajo pa, da bi morali na javnem razpisu biti sredstva tudi za manjše kmete. Ti tudi potrebujejo specialne stroje za vnos gnojevke v tla.

Z javnim razpisom so podprte naložbe v

novogradnjo zaprtega objekta z opremo za namen skladiščenja živinskih gnojil oziroma novogradnja pokritega gnojišča;

zatesnitev obstoječe lagune za živinska gnojila;

nakup kmetijske mehanizacije, namenjene gnojenju z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak ali z vnosom organskih gnojil neposredno na površino tal, iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto.

Pomen gnojevke pri gnojenju tal

Gnojevka, mešanica živalskih iztrebkov in vode, je že stoletja nepogrešljiv del kmetijskega gnojenja. Zaradi vsebnosti dušika, kalija in fosforja jo kmetje uporabljajo za izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje pridelka. A tradicionalno razlivanje gnojevke po površini ima številne pomanjkljivosti – od intenzivnega neprijetnega vonja, do izhlapevanja amonijaka in onesnaževanja zraka, vode ter tal. Vnos gnojevke s pomočjo injektorjev neposredno v tla ponuja rešitev teh težav.

Gre za tehnologijo, pri kateri posebne naprave – injektorji – zarežejo v tla in v nastale reže vbrizgajo gnojevko. Tak način nanosa preprečuje neposreden stik gnojevke z zrakom, kar močno zmanjša izhlapevanje škodljivih plinov, kot je amonijak. Poleg tega zmanjšuje tudi izgubo hranil in omogoča rastlinam boljši dostop do potrebnih snovi. S tem se izboljša učinkovitost gnojenja, zmanjša se potreba po dodatnem mineralnem gnojilu, hkrati pa se bistveno zmanjša obremenjevanje okolja.

Ena izmed pomembnejših prednosti injektorskega sistema je tudi zmanjšanje vonjav, ki so eden izmed glavnih razlogov za pritožbe prebivalcev, zlasti v bolj poseljenih območjih. Po nekaterih ocenah se s pomočjo injektorjev emisije amonijaka zmanjšajo za več kot 60 %, kar pomeni tudi manj prispevka k nastajanju sekundarnih delcev PM10 v zraku, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi.

V Sloveniji tehnologijo že uporabljajo večje živinorejske kmetije, vse več zanimanja pa je tudi med manjšimi kmeti, ki se zavedajo koristi, ki jih prinaša tak pristop. Problem predstavlja predvsem visoka cena opreme, ki lahko znaša več deset tisoč evrov. Zato se številni odločajo za nakup v okviru kmetijskih zadrug ali pa najem storitev od specializiranih izvajalcev. Na pomoč pri prehodu prihaja tudi država s subvencijami in ukrepi v okviru skupne kmetijske politike EU. A kljub spodbudam so številni kmetje še vedno v dvomih, saj stroškovna učinkovitost sistema ni povsod enaka – predvsem na manjših, bolj razdrobljenih kmetijah, kjer je težko zagotoviti optimalne pogoje za uporabo tovrstne tehnologije.

Okoljevarstveni vidik injektorjev je izjemno pomemben tudi v kontekstu vedno strožjih okoljskih predpisov. Evropska unija in s tem tudi Slovenija se zavezujeta k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti zraka. Dušikove spojine, ki izhlapijo iz gnojevke, so pomemben vir onesnaževanja in eden izmed dejavnikov. Z direktnim vnosom v tla se tveganje za spiranje dušikovih spojin v podtalnico bistveno zmanjša.