Pred kratkim smo s skupino kmetov bili na turistični kmetiji Založnik v Orehovcu v občini Šmarje pri Jelšah priča zanimivemu predavanju s poudarkom kako upravljati s čredo molznic v teh težkih časih in pri tem tudi kaj zaslužiti.

Pravila na travniku in polju

Predavatelj pravi, da pri sušenju trave za siliranje pogosto travo preveč posušimo. Visoke vsebnosti suhe snovi pomenijo večjo možnost kvarjenja silaže. Slabša prebavljivost je pogosto znak, da smo silirali prestaro travo. Priporočamo takšno sušenje trave, da bo travna silaža vsebovala od 350 do 450 gramov suhe snovi v kilogramu silaže. Vendar so tu tudi izjeme pravi Christiansen. To pa takrat, ko na travniku izredno veliko krtin. Če je v njem veliko krtin, bo naša krma onesnažena z zemljo, ki je vzrok za nepravilno vrenje v silosu. Če travo nekoliko bolje posušimo (približno 50 % suhe snovi v kilogramu silaže) se bo prst lažje ločila od trave in nevarnost maslene fermentacije se bo zaradi manjšega števila spor zmanjšala.

Dejstvo mimo katerega ne moremo je tudi spravilo krme. Predavatelj nam je pokazal sliko lepo in nekoliko slabše pograbljenega travnika. Po raziskavah so ugotovili, da je kmet v drugem primeru izgubil od 15 do celo 25 odstotkov suhe snovi že na travniku. Nedopustno pravi Christiansen, če želimo imeti pozitivno bilanco na kmetiji konec leta.

Pravila v silosu

Kot nam je znano, moramo pozornost pri siliranju nameniti temeljitemu tlačenju. Raje dva težka traktorja v večji silos, kot pa enega in hitro tlačenje, pravi Christiansen. Tudi odvzem silaže je pomemben, da je pravilen, dovolj velik in da je rez raven (ne cufamo). Pri dnevnem odvzemu je veliko nepravilnosti glede priporočljivega dnevnega odvzema silaže. Zaradi rahljanja silaže v kupu in vdora zraka, omogočimo rast in razvoj plesni. Le tiese hranijo s silažo v njo pa izločajo svoje izločke (plesni mikotoksine), silaže se zaradi mikrobne aktivnosti segrevajo. Zelo pomembna je ostra rez silaže in ponovno pokrivanje odprtine s folijo. Če omogočimo prisotnost zraka prihaja do hitrega razmnoževanja bakterij, kvasovk in plesni.

Pravila v hlevu

Osvetlitev v hlevu mora biti 16 ur na dan, 8 ur morajo živali počivati v temi.

Svetloba mora biti primerna, zato redno umivamo luči. Živalim moramo zagotavljati sveži zrak, še nikoli ni nobena žival poginila, če je imela na razpolago preveč svežega zraka. Če imamo v ležišču pred kravami zid, ga čimprej podrimo. Živali imajo rade odprt pogled, ne pa steno pred sabo, ko prežvekujejo. Tudi več svetlobe dobijo, če ni pred njimi zidu.

Kot smo že zapisali, naj bo v skrajnem primeru na eno žival namenjeno eno ležišče. Še bolje je 10 odstotkov ležišč več kot je živali. Zakaj tako. Po raziskavah predvsem v času mlečnih kvot se je dogajalo, da so rejci zmanjševali črede, da niso prekoračili pripadajoče kvote. Vendar zmanjšali so čredo, a namolzli več. Takoj so začeli povezovati to povezavo z dejstvom, da imajo živali manj stresa, če si izberejo poljubno ležišče. Imajo dovolj prostora za ležanje, dovolj prostora za vstajanje, to pa so idealni pogoji za nastajanje mleka.

Christiansen ni pozabil omeniti na pravilo krmljenja in molže. To se mora dogajati vsak dan ob istem času. Ni opravičljivega odstopanja od tega, razen v zelo izjemnih primerih. Kot pravi to so dela 24 ur, sedem dni na teden oziroma 365 dni na leto. Odstopanja pri krmljenju so lahko največ (!) deset minut od prejšnjega dne, odstopanje od molže pa samo pet minut (!!) od prejšnjega dne. Kar je več, je moteč stresni dejavnik, posledično manj namolzemo mleka. Po molži mora imeti krava takojšen dostop do jasli in krme (!!!). To je namreč najbolj pomemben čas za krmljenje, po raziskavah je krava pri jaslih skoraj eno uro, preden se uleže. Če se takoj po molži uleže, jo bomo težko spravili nazaj k jaslim.