Obiskali smo Andreja Pernata iz Zgornje Gorice v občini Rače Fram. Naš sogovornik z ženo obdeluje do 35 hektarjev kmetijskih površin in ima v hlevu okrog 80 do 90 glav govedi, od tega 35 krav molznic. Letno Pernatovi oddajo okrog 300 tisoč litrov mleka, doma vzredijo tudi bike pitance. Kot zanimivost naj dodamo, da vedno radi priskočijo na pomoč in tudi ob nedavnih poplavah so skupaj z drugimi krajani zbirali krmo za nesrečne kmete.

Pa pojdimo po vrsti. Andrej Pernat je leta svojo priložnost iskal v različnih poklicih. Srce ga je vleklo na kmetijo, na zemljo in pred 11 let je odločitev padla. Kmetoval bo, kot mladi prevzemnik bo prevzel domačo kmetijo, četudi se je že kot deček spraševal, zakaj imajo sovrstniki ob nedeljah čas za žoganje, gredo na dopust, sami pa so morali delati v hlevu za 1. maj, ko je praznik dela.

Da je včasih na kmetiji težko, izkuša tudi Andrej s svojo ženo. Nedolgo nazaj ga je »zgrabilo« v hrbtu, da ni mogel vstati. Ker je treba krave zjutraj pomolsti in tega ne zmore ena sama oseba, se je zbudil ob pol štirih zjutraj, vzel močne tablete, da je lahko ob pol šestih sploh vstal in šel v hlev. »Mogoče bomo morali čez nekaj let iz mlečne prireje preiti v popolno pitanje goveje živine, saj čutim, da dolgo ne bova več mogla dan za dnem molsti krave molznice. Slej ko prej te bolezen položi.

Čeprav je kmetija perspektivna, ne le da imajo visoko povprečno mlečnost po kravi okrog 9500 litrov, in kakovost mleka je ves čas na visokem nivoju, pa ne mislijo graditi novega hleva oziroma prenavljati hlev. »Žal mi je, vendar bomo morali zapreti vrata hleva, ko z ženo več ne bova mogla opravljati dejavnosti. Razmere v kmetijstvu niso najbolj perspektivne, še več kmetje smo na slabem glasu kot onesnaževalci okolja. In ko potegneš črto pod vsem, se morebitni nasledniki preprosto ne vidijo v tem. Tudi pri nas je tako, da bosta hči in sin služila vsakdanji kruh v drugih poklicih.«

Popoln krmni obrok za visoko mlečnost

Pogovor smo nadaljevali bolj vedrih misli. Še pred nekaj leti so na kmetiji namolzli čez 10 tisoč kilogramov mleka na laktacijo, vendar so po skrbnem premisleku prirejo nekoliko zmanjšali. »Nočemo pretiravati in loviti visoke številke pri posameznih kravah. Bolj nam je važna dobrobit živali, in čim manjša prisotnost veterinarja v hlevu. Smo hitro spoznali, da so v povprečju pri višji mlečnosti, bile krave v hlevu skoraj za celo laktacijo krajši čas. Saj imamo v čredi tudi izredne živali, na primer krava Miša bo prihodnje leto presegla 100 tisoč kilogramov mleka v življenjski prireji in to v samo sedmih laktacijah.«

Visoka mlečnost pri lisasti pasmi govedi je rezultat skrbnega genetskega načrtovanja. Do nedolgo nazaj, so najboljše molznice osemenjevali s seksiranim bikovim semenom, tako da so lahko hitro povečevali osnovno čredo. »Imamo sicer tudi nekaj črno-belih krav molznic, a opažamo, da je končna vrednost lisaste pasme veliko večja. Ne le manj bolezni v čredi, tudi kakovostnejša teleta imamo za nadaljnjo rejo.

Osnovni krmni obrok omogoča 25 litrov mleka pri kravi. Delež koruzne silaže znaša 45 odstotkov, 40 odstotkov je travne silaže, deset odstotkov je kakovostnega sena. Ostali delež so mineralno-vitaminski dodatki in soja. Krave dobijo še dopolnilno močno krmo, takoimenovani K19, ki ga sami namešajo iz lastnih žit. Silažo dajo v analizo in na podlagi rezultatov izračunajo osnovni krmni obrok, ki se ga strogo držijo. »Držimo se načela, da je treba krmni obrok spreminjati zelo počasi, da se bakterije v vampu navadijo na nove osnovne komponente. Sicer narediš več škode kot koristi.«

Pitanje govejih pitancev

Vse bikce vzredijo doma na končno maso okrog 380 do 440 kilogramov mesa. Andrej Pernat jih pri tem primerja. Reja lisastega bika traja od 18 do 20 mesecev, črno-belega bika še mogoče mesec več. Nabavna cena sedem do 14 dni starega teleta je 360 evrov za lisastega, za črno-belega pa 120 evrov. Le tu je črno-beli bik v prednosti. Če pa primerjamo klavnost, kateri bik več požre v življenjskem obdobju, kateri je slabše plačan ob prodaji, pa smo hitro ugotovili, da je kar nekaj stotakov v skupni vrednosti na koncu v prednosti bik lisaste pasme. Predvsem klavnost preseneča, saj je delež kosti pri črno-beli pasmi zelo visok, v primerjavi z lisasto pasmo.

Zanimiv razgovor smo nadaljevali tudi na drugih področjih kmetijstva. Vsako delo na kmetijskih površinah si Andrej Pernat zabeleži. »Kaj počnem, kako gnojim, kako škropim. Vsa dela zadnjih 15 let so zapisana v mojem zvezku. In končni rezultati so presenetljivi. Če je bila na začetku delež humusa v tleh okrog 4 odstotkov, smo po vsakoletnem skrbnem gnojenju, dodajanja apnenca za zviševanje pH vrednosti, na več kot 5,5 odstotnem deležu. Poleg tega tritikalo, ječmen in druga žita gnojimo foliarno, dodamo rastni regulator, da ne žito poleže. Rezultat: tudi deset ton žita smo že imeli na hektar. Preračunal sem, da mora biti pridelek vsaj 5,5 tone na hektar, sicer se mi sploh ne splača sejati in obdelovati površin.

Andrej Pernat je velik zagovornik dejstva, da kmetje negujejo podeželje in krajino. »In oglašujejo nas kot nekakšne onesnaževalce! Tudi v šolah smo skupaj s hčerko in sinom v seminarskih nalogah predstavljali, kako skrbno kmet z analizami načrtuje pridelavo in prirejo, da recimo razvoz gnojevke zdravo spodbuja rast. Kar celo ni bilo po godu učiteljice, ki je pričakovala, da se bomo predstavljali kot nekakšni »packi«, ki zastrupljajo okolje. Zato pa je javnost tako nasršena proti nam, ker nimajo pravih informacij in berejo oziroma slišijo popolne neresnice. Vedno vabimo ljudi v mestih, naj nas pridejo pogledat, kako živimo v sožitju z naravo. In šele takrat se jim odprejo oči.

Kalkulacije na kmetiji

Kot smo že zapisali, Pernatovi ne bodo gradili novega hleva. »Milijon evrov naložba je preprosto prevelika. Kdaj se sploh kmetu poplača odplačevanje dolga za takšno gradnjo. Krediti so nevarna reč in marsikateri lahko konča na ta račun svojo dejavnost, ko pridejo rubeži na tvoje dvorišče. Preračunavati donosnost je veliko lažje, ko ti je mleko plačano po 60 centov, kot je bilo še nedolgo nazaj. Kaj pa pol leta kasneje. Pri dobrih 40 centih za kilogram se računica nikakor ne izide, pravi Andrej, ki oddajajo mleko v bližnjo sirarno. Ti jim odkupijo vso mleko po trenutni odkupni ceni okrog 50 centov za kilogram. Mleko je visoke bakteriološke in somatske kakovosti, z velikim deležem beljakovin in maščob, da iz njega nastajajo odločni siri, skute in jogurti.

Racionalno ravnanje na kmetiji je tudi skrben i tehten nakup strojev. Določena dela kot je siliranje opravljamo skupaj z drugimi kmeti, s sosedom pa si deliva tudi stroje in dela na kmetiji. Tako jaz pomagam njemu, on pa meni, ko naju vežejo posamezne obveznosti. Da si v dobrih odnosih z ljudmi, je zlata vredno.

Ko očitajo kmetom, da imamo drage traktorje…. Nihče pa nam ne očita, da delamo petek in svetek. Kljub temu sem odpeljal svojo družino vsako leto na dopust. Odkar pa otroka ne hodita več z nama, pa sva šla po nekaj letih z ženo prvič po 20 letih sama na dopust.

So pa dokupili kar nekaj hektarjev kmetijskih površin pravi Andrej. »Ni šlo drugače. Skladove zemlje ne dobiš v obdelavo, saj jih imajo v zakupu pravne osebe, ki pridelajo in priredijo precej manj hrane kot pa mi kmetje. Zato je ostala samo alternativa, da kupiš površine, ko nekateri kmetje prenehajo kmetovati. Da ohranjaš površine v uporabi. Cena kmetijskih zemljišč so zelo visoke. Naložba se ti splača, če jo pokriješ v 20 letih. Kako pa se spreminja kmetovanje pa pove podatek. Če je še 30 let nazaj vsa vas komaj napolnila hladilnik za mleko, tedaj smo za ta dogodek vedno organizirali veselico, ga danes – isti hladilnik, sam napolnim. V vasi sva ostala samo še dva kmeta, ki imava krave molznice.

Dobri ljudje so zbirali krmo

Andrej Pernat je s krajani že štiri leta nazaj pomagal s podarjeno krmo. »V Šmarjah pri Jelšah je pogorela kmetija, ki ni bila zavarovana. Sosed je dal pobudo, kaj če bi jim podarili kaj silažnih bal. In čez noč smo jih zbrali dva kamiona. Podobna zgodba je bila tudi pred dobrim pol leta nazaj v času poplav, ko smo se zbrali trije sosedje. Podali smo objavo na Facebook strani in ponudbe brezplačnih bal so »deževale« z vseh strani. Prav tako smo hitro organizirali brezplačen prevoz bal v Savinjsko dolino.

Prišli smo v stik s človekom, ki so mu poplave odnesle vso krmo. Ni mogel verjeti, da mu bomo pripeljali bale na kmetijo, saj se do takrat sploh nismo poznali. Pričakale so nas njegove solzne oči hvaležnosti, ki so pričale, da je dobil krmo pravi človek. Da nimajo krme, pa ni edina težave teh kmetov. Travniki so polni blata, mulja, lesa, vilic, žlic in drugih kovin. Leta bo trajalo, da bo travnik spet pripravljen za letni odkos.

Za nas pa zgodba še ni bila končana. Nadaljevali smo z zbiranjem krme in vedno smo vedeli, kdo bo krmo dobil, saj je dobro prej preveriti, kdo je utrpel veliko škodo zaradi poplav.

In za konec. Za nas je podarjena krma le drobtinica, medtem ko je krma za kmeta, ki ga je prizadelo neurje, in nima ničesar, kolač kruha, s katerim si bo lahko na nek način pomagal. Nikoli ne veš, kdaj se boš sam znašel v podobnem stanju in ti bodo drugi pomagali.«