Prekupčevalci iz bivših republik so se obvezno ustavili v vasi in kupovali krompir. »To so bili za nas zlati časi,« se spominja Milena Kuralt, ki dodaja, da so krompir kupovali kar z nemškimi markami. Kljub slabši odkupni ceni, pa Kuraltovi in številni drugi kmetje okoli, še vedno pridelujejo krompir. »Ko si enkrat pridelovalec krompirja, ostaneš vedno pridelovalec krompirja,« dodaja Milena.

Ime vasi Žabnica je v zgodovinskih virih prvič omenjeno v darilni listini iz leta 973, rimsko-nemškega cesarja Otona II. tedanjemu freisinškemu škofu Abrahamu. Na osnovi zapisa iz leta 1196 je med drugim navedeno, da vas Žabnico sestavlja 44 hub oziroma gruntov, kar je pomenilo, da je bilo posestvo veliko med 15 in 20 hektarjev, kar je bilo dovolj, da je preživela ena družina in da je od posestva odvajalo davke. Tudi dandanes ni kaj drugače. »Obdelujemo 13 hektarjev površin, in tudi davke moramo plačevati,« v smehu pove Milena.

Kozolček ob glavni cesti

Požar pogoltnil lopo in traktor

Družino Kuralt smo spoznali doma ob ognjišču. Na obisku je bila ravno hči Špela z dvojčkoma Majem in Tajem. Gospodar Anton nas je sprejel z nasmehom in predstavil svojo mamo Frančiško, ki je takoj omenila, da je med najstarejšimi, če ne celo najstarejša v fari in bo kmalu dopolnila 98 let. Sin Blaž pa je ravno prišel iz službe in nam predstavil novo pridobitev na kmetiji, traktor John Deere 6120M, ki smo ga tudi preizkusili za revijo Tehnika in narava. Kot pravijo Kuraltovi, so morali zamenjati kar nekaj strojev na kmetiji in tudi traktor. Namreč lani jeseni je iskra zanetila velik požar v strojni lopi, ki je pogorela do tal. Rešili so nekaj strojev; traktor, ki je bil največ vreden, pa je popolnoma zgorel.

Lani je pogorela strojna lopa  

Anton pravi, da v nesreči spoznaš prijatelje in dobre ljudi. Z vseh strani je prišla pomoč v raznovrstni obliki in Kuraltovi se jim še enkrat vsem lepo zahvaljujejo. Sanacija je trajala kar nekaj mesecev in sedaj ima strojna lopa novo streho, stroji pa so ponovno delujoči. Blaž je namreč potreboval skoraj pol leta, da jih je zbrusil, očistil in popravil. Tako da je požar postal le še oddaljen in meglen spomin.

Mleko in krompir

Kombinacija pridelave krompirja in prireje mleka je na Gorenjskem že stalnica. »Krompir potrebuje pognojeno zemljo in kje dobiti gnoj, če ne drugje kot doma s prirejo mleka,« pravi Milena, ki dodaja, da skupaj z možem skrbita za molžo, krmljenje pa je na plečetih Blaža. Dnevno namolzejo okrog 400 litrov mleka, dodaten zaslužek na kmetiji predstavlja prodaja telet. Bikce lisaste pasme, stare deset dni, prodamo za 300 do 330 evrov za komad, medtem ko je črno-belo vredno le 120 evrov.

Trije silosi za travno in koruzno silažo

Gnoj ves razvozijo na svojih površinah, na katerih sadijo krompir. Okrog tri hektarje ga je, pravijo Kuraltovi. V povprečju je pridelek poznega krompirja okrog 40 ton na hektar, bilo bi ga lahko tudi več, vendar za pridelavo izbirajo kakovostne sorte s čim večjim deležem suhe snovi. »Uvožen krompir v trgovinah je lep, a voden in neokusen. Če bi sadili takega, bi lahko pobrali tudi 50, 60 ali celo 70 ton na hektar. Tega pa nočemo in sadimo sorte Sora, Desire in Belarosa, ki so izredno okusni. To so spoznali tudi naši kupci, ki se redno vračajo po nakup. A večino krompirja odkupi Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj in s sodelovanjem smo izredno zadovoljni. Tako da jih lahko samo hvalim in nič drugega,« pravi gospodar Anton, ki dodaja, da del krompirja prodajo kot mladega. »Tega skopljemo z navadnim ralom in ne s kombajnom. Kombajn bi poškodoval nežno kožico na krompirju. Če pa ga samo obrnemo in poberemo na roke, pa je krompir res lep na pogled.«

  Kuraltovi pridelujejo tudi krompir na treh hektarjih površin

Mladi in kmetovanje

Mileno smo spraševali, kako so vpeti v delo na kmetiji. »Dela je bilo vedno dovolj. Štirideset let sem delala v pisarni, pred službo sem molzla krave, večkrat naložila krompir in ga peljala sodelavcem. Tudi sedaj se ni kaj dosti spremenilo, delo se vedno najde na kmetiji, na kar smo navajeni. Ko predava kmetijo Blažu, pa se bo sam odločil, kaj bodo prednostne dejavnosti na kmetiji.« Do tedaj pa bodo na kmetiji Kuralt zagotovo pridelovali še naprej krompir in molzli krave, kljub temu, da mlajše generacije želijo krave nadomestiti z biki pitanci.

Milena pri kravah molznicah

»Z njimi je res manj dela, nisi tako vezan na hlev, kot si z molžo. Vendar prodaja mleka zagotavlja reden mesečni dohodek in če primerjaš s trenutnim stanjem pri pitanju goveda, je prodaja mleka nekoliko na boljšem. Prodaja govejih pitancev ni bila še nikoli tako v slabem stanju kot je sedaj in če se bo to nadaljevalo še naprej, bo marsikatera kmetija prenehala s kmetovanjem. Pa ne zaradi tega, ker ne bi hotela, bolj zato, ker se bo finančno zlomila, kmetija pa bo pristala z dolgovi na dražbi.«

Poglejte tudi kratek VIDEO PRISPEVEK o življenju na kmetiji KURALT, v katerem boste izvedeli številne zanimivosti.