Pred kratkim smo poslušali zanimivo delavnico o inovativnih pristopih na področju mikroekonomskih baz podatkov v kmetijstvu. Delavnice so se udeležili predvsem strokovnjaki in raziskovalci na področju FADN (Mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev) in povezanih podatkovnih baz, udeleženci pa prihajajo tudi iz drugih evropskih držav. Prav tako so se delavnice udeležili predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije.

FADN je harmoniziran evropski sistem poenostavljenega kmetijskega računovodstva, ki se izvaja na vzorcu približno 80.000 kmetij v celotni EU, ki je reprezentativen za tržno usmerjene kmetije. V Sloveniji v tem vzorcu vsako leto prostovoljno sodeluje približno 900 kmetij. FADN je bil primarno ustanovljen za potrebe Skupne kmetijske politike (spremljanje in analiza dohodkovnega stanja in ekonomske uspešnosti kmetij), ti podatki pa se veliko uporabljajo v različnih raziskavah in za svetovanje kmetijam.

Delavnica je bila močno povezana s prehodom sistema FADN v sistem FSDN ali v Mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij (angl. Farm Sustainability Data Network). V prihodnjih letih se bo namreč sistem FADN preoblikoval v sistem FSDN, v okviru katerega se bodo predvidoma od leta 2025 dalje poleg ekonomskih (računovodskih) zbirali tudi okoljski in družbeni podatki. S tem bo omogočeno boljše razumevanje, poznavanje in tudi presoja trajnostnosti kmetijstva na ravni kmetij, predvsem v luči novih okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov. Pomemben del prehoda na FSDN bo tudi krepitev povezovanja podatkovnih baz z namenom zmanjševanja obremenjevanja kmetij z zbiranjem podatkov in zmanjševanja administrativnih bremen.

Uporabnost podatkov

FADN podatki so tudi osnova za pripravo poslovnih načrtov, ki so priloga k vlogam na razpise iz PRP. Iz teh podatkov se računajo tudi kazalniki za obvezno poročanje po izvedenih investicijah za kmetije, ki so prejele nepovratna sredstva iz PRP. Če podatke vodite več let, jih lahko med seboj primerjate in na podlagi izsledkov ustrezno prilagajate poslovanje na kmetiji. Ker pa je metodologija enaka za vse kmetije, lahko svoje podatke primerjate tudi z drugimi kmetijami.

Iz obdelanih podatkov dobi kmetijsko gospodarstvo kar precej informacij o poslovanju ter izračunane nekatere ekonomske kazalnike, kot so: skupni vložek dela na kmetijskem gospodarstvu, skupni prihodki kmetije, skupni stroški … Izračunajo se tudi amortizacija, bruto in neto dodana vrednost, dohodek kmečke družine, denarni tok … Kmetijska gospodarstva lahko na osnovi teh podatkov ugotavljajo učinkovitost in gospodarnost poslovanja ter lažje sprejemajo nove poslovne odločitve in načrtujejo investicije na kmetiji.