Tudi Kmetijska zadruga Medvode je med njimi, njim je vsekakor na prvem mestu poskrbeti za svoje člane s dobro prodajno ceno in  ugodnimi nakupi v okviru zadruge, morebiten ustvarjen dobiček, pa se ga razdeli v obliki superrabata med člane.

Kmetijsko zadrugo Medvode so ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi svoje izdelke lahko lažje in ugodneje prodali  ter za svojo proizvodnjo ugodneje kupovali repromaterial. V naslednjih letih so se k zadrugi pripojile še enote z območja Šentvida pri Ljubljani in Vodic, tako, da se je preimenovala v Kmetijsko zadrugo Šentvid-Medvode. Kasneje je bila pridružena poslovnemu sistemu KIT (kmetijstvo, industrija, trgovina) in potem Mercatorju, dokler se ni leta 1992, v skladu z novim zakonom o zadrugah, preimenovala v Kmetijsko zadrugo Medvode z omejeno odgovornostjo s sedežem v Medvodah.

Nagrada za zveste člane

Na sedežu zadruge v Medvodah smo se pogovarjali z direktorjem Milanom Sobočanom ter predsednikom zadruge Janezom Šušteršičem, ki pravi: »Zadruga deluje po zadružnih načelih torej po načelih solidarnosti in vzajemnosti med člani ter okoljem v katerem deluje. Za izvajanje poslovne politike zadruge skrbimo predsednik zadruge, upravni in nadzorni odbor zadruge, ki so voljeni na občnem zboru zadruge vsake štiri leta. Kot pomoč pri kreiranju poslovne politike v zadrugi delujejo – po potrebi – posamezni strokovni odbori: odbor za mleko, odbor za živino in meso ter odbor za rastlinsko proizvodnjo. Vsi člani teh organov v njih delujejo neprofesionalno.

Janez Šušteršič, predsednik zadruge

Dejavnost zadruge se odvija v okviru veleprodaje, ki zajema: odkup in prodajo mleka, odkup in prodajo živine in pridelkov, tranzit ter maloprodaje v petih prodajalnah: prodajalna Medvode, prodajalna Vodice, prodajalna Vižmarje, prodajalna Dobrunje in prodajalna Železnina. »Imamo 249 članov, ki so pripadni zadrugi. To potrjujejo nakupi, ki so evidentirani na Članski kartici, ki jo imajo izključno člani zadruge in je ekskluzivna boniteta članov zadruge,kjer se nakupi seštevajo in kar 82 odstotkov vseh je v lanskem letu nabavljalo različen repromaterial v zadrugi. In med njih se je razdelilo 29 tisoč evrov v obliki superrabata. In kako se ve, koliko kdo dobi? Na članski kartici je vse zavedeno. Višina zaslužkov, ki jih ustvari član zadruge s svojimi nakupi, je osnova za obračun ristorna oziroma suprrabata, ki ga prejme član zadruge po zaključku poslovnega leta, če zadruga posluje z dobičkom. Večji je bil, več je član prejel superrabata.

Priložnost v maloprodaji

Milan Sobočan pravi: V letu 2020 je bil skupni promet in zaslužek nad pričakovanji. Jesenska, predvsem pa pomladanska epidemija, sta močno zarezali v delovanje prodajaln in celotnega podjetja. Pa vendar, moramo biti zadovoljni, da smo imeli prodajalne lahko odprte, čeprav sta se delavnik in pogoji dela prilagajala vladnim omejitvam. Obremenitve prodajnega osebja so bile izredne, na robu zmogljivosti. Prodajnemu osebju, dobri organiziranosti ter pravočasnemu odzivu na omejitve epidemije se moramo zahvaliti, da smo maksimalno izkoristili dane pogoje ter dosegli promet kot tudi zaslužek nad pričakovanji. Seveda pa se je zaposlene tudi primerno nagradilo za požrtvovalnost. V zadrugi imajo stimulativno nagrajevanje glede na promet, zaslužek in višino zalog. Tudi zato se zaposleni trudijo, da kupcem ponudijo širok nabor izdelkov.

Kljub vsem težavam povezanih z omejitvami pri delu je bilo poslovno leto 2020 za maloprodajo eno boljših let v zadnjih desetih letih, ne glede na dejstvo, da smo v lanskem letu zaradi vladnih odlokov imeli Železnino zaprto več kot štiri mesece. Leto 2020 je bilo posebno leto. Izredno naporno za prodajno osebje, vendar tudi izredno uspešno. Promet maloprodaje v letu 2020 je bil na višini 5,7 milijona evrov, kar pomeni za 17 odstotkov več kot leto poprej. Sicer je letni promet znašal 13,3 milijona evrov, poslovali smo z manjšim dobičkom.

Načrti za letošnje leto

Milan Sobočan pravi, da so na lokaciji Medvode ponudbo izdelkov za gradnjo in urejanje doma ter okolice zaokrožili. Z združitvijo obeh sosednjih lokacij bi se našel tudi prostor za pokrito tržnico, torej bi prostor za ponudbo in prodajo izdelkov lokalnih pridelovalcev povečali, kar bi za prebivalce Medvod in okolice lahko bila dodatna možnost. Našel bi se tudi prostor za prodajo mesa in mesnih izdelkov lokalnih rejcev goveda in prašičev ter drugih pridelkov in izdelkov. Kmetje bi na ta način lahko prodajali svoje dobrote širše, ne le na svojem dvorišču, kupci pa bi vedeli, od koga kupujejo, na kateri njivi je zrasel pridelek. Sicer pa KZ Medvode išče tudi dve novi lokaciji v bližnji okolici oziroma obrobju Ljubljane, da bi dodatno razširili maloprodajno mrežo.

Glede na kazalce proizvodnje koncem leta 2020 ter trenutno situacijo pri pridelavi mleka ni pričakovati bistvenih povišanj količin mleka v zadrugi, zato v zadrugi načrtujejo za leto 2021 odkup praktično na lanski doseženi količini, in sicer 12,2 milijona litrov mleka, medtem ko bil lahko odkup goveje živine nekoliko večji kot lani, in sicer 4500 živali.

Zaskrbljenost pri odkupu goveje živine

Če je stanje pri odkupu mleka dokaj stabilno, KZ Medvode del mleka preko posrednikov izvozi v tujino, večji del prodajo Ljubljanskim mlekarnam, pa direktorja in predsednika zadruge skrbi odkup in nizka odkupna cena goveje živine. »Lanska odkupna cena, občasno tudi pod 3 evre za kilogram mesa je katastrofa za goveji sektor. V pol leta do enega leta lahko že pričakujemo posledice na slovenskem trgu. Domačega goveda bo zelo primanjkovalo, saj kmetje ne vhlevljajo več toliko goveda kot pred epidemijo. Ampak to mesarjev in tudi trgovce najbrž ne zanima, saj imamo še vedno na voljo uvoz manj kakovostnega mesa iz zahoda in Poljske, ko je tik pred iztekom roka uporabe in je precej cenejše. Lahko smo prepričani, da ima kakovostno meso tudi na zahodu višjo ceno. Ker smo majhen trg in zato toliko bolj občutljiv že par kamionov mesa lahko pri nas poruši tržno ekonomijo oziroma konkurenčnost ponudbe in povpraševanja.

Sobočan vidi veliko priložnost v Izbrani kakovosti Slovenija, kjer bo tele rojeno, vzrejeno, zaklano pri nas, in upa, da tudi prodano pri nas ter spoštovanju dogovorjenega. »Kupec išče slovensko meso in če ga bomo primerno promovirali, ga bo iskal še bolj, saj je sonaravno pridelano po strogih nadstandardnih normativih. Zaslužki trgovcev in mesarjev so preveliki glede na zaslužek kmeta. Solidarnost bi lahko trgovine pokazale tudi v času korona krize. Če se je znižala odkupna cena goveda, bi se lahko znižala tudi maloprodajna cena mesa. Kar pa se ni zgodilo. Zakaj potem neko tarnanje, da prodaja slovenskega mesa ne steče. Rešitev je v nižji prodajni ceni in nekoliko manjšem zaslužku trgovine pri prodaji mesa. Dostopne cene bi povečale zanimanje za nakup in tudi goveja kriza ne bi bila tako izrazita. Kaj pa sedaj….hlevi so na pol prazni, odkupna cena govejega mesa pa še vedno na nivoju izpred pol leta. Ostale evropske države pa imajo pol evra višjo odkupno ceno, pravi Sobočan, ki dodaja, da bo treba tudi rejcem krav dojilj omogočiti višje podpore za njihovo rejo., saj brez slovenskih telet tudi Izbrana kakovost Slovenija ne more zaživeti. V nasprotju pa je bila podpora v višini 100 evrov za oddano žival napaka, saj so mesarji nato takoj še dodatno znižali odkupno ceno.

Milan Sobočan vidi prihodnost v povezovanju zadrug. Kmetijska zadruga Medvode je aktivna članica nabavnega konzorcija K-10. Zagovarja koncept enakopravnosti zadrug, to pomeni, samostojnost in enak rabat pri skupni nabavi za vse članice. Dodatna boniteta – superrabat pa je odvisen od velikosti nakupa in skupnega uspeha konzorcija.