Pa vendar v Sloveniji je takih, ki bi nadaljevali tradicijo izdelovanja kotlov vse manj, našteli bi jih lahko na prste ene roke. Med njimi je tudi priznani Zlatko Juhart iz Visol pri Slovenski Bistrici, ki nadaljuje začeto delo tasta Alojza Kralja od leta 1982 naprej. Tudi zato se podjetje imenuje Kotlarstvo Kralj, ki je znano predvsem po kakovostnih kotlih za žganjekuho z dvojno destilacijo.

Zlatko Juhart se je specializiral v izdelavo kotlov za žganjekuho s pripadajočim hladilnim sistemom. Vsekakor je srce vsakega kotla bakreno kuhališče z dvojnim dnom. Ogrodje je lahko iz črne pločevine ali pa iz nerjaveče takoimenovane INOX pločevine. Vsi kotli destilacijski kotli imajo dvojno dno, napolnjeno ali z vodo ali pa z oljem, ki je v njihovem primeru glicerin. Prenosna tekočina preprečuje, da bi se drozga, ki je v kotlu prismodila.

Prostornina kotlov je lahko od pet litrov naprej. Največji kotli so prostornine tudi do 700 litrov, vsi večji kotli imajo po naročilu tudi zunanji izpust v velikosti 3 ali 4 col.

Ob tem naš sogovornik dodaja, da je življenjska doba kotla iz INOX pločevine precej daljša. Koliko ta znaša pa niti sam ne ve, saj se uporabniki pohvalijo, da jim tudi kotel iz črne pločevine služi že od leta 1992 naprej. Najbolj pa je zadovoljen, da ni nobenih pritožb čez njegovo delo, tudi servisov oziroma popravil ne poznajo.

Zgradba destilacijskega kotla

Destilacijski kotel je opremljen s kapo ali deflegmatorjem varnostnim ventilom, vezno cevjo, hladilno posodo in kuriščem. V kurišču se lahko kuri z drvmi, s plinskim gorilcem ali pa z električnim grelcem, odvisno kako se odloči končni uporabnik. Kotel je iz bakra, ki se uporablja iz več razlogov: je dober prevodnik toplote, dobro odporen na organske kisline in ima pozitiven katalitičen vpliv na kakovost žganja. Baker namreč sodeluje pri vezanju različnih žveplovih in drugih spojin, ki so nastale med fermentacijo, ki na ta način ostanejo v kotlu in ne preidejo v destilat. Prav tako se vežejo na baker višje maščobne kisline, ki dajejo lahko žganju žarek in pekoč okus. Zato je po vsak prekuhi dobro baker in kačo splakniti z vročo vodo.

Zlatko Juhart ob tem poudarja: »Lahko ima uporabnik odlično izdelan kotel iz najboljših materialov, pa ne bo točil kakovostnega žganja kot si ga želi. Pomembni so vsi delovni procesi, od predelave zrelega, čistega, opranega in nepoškodovanega sadja do pravilnega vrenja. Vsi dejavniki vplivajo na fermentacijske procese, kjer se razvijejo škodljivi mikroorganizmi kot nežlahtne kvasovke in vrenje nam lahko kaj hitro uide iz nadzora.

Hladilnik

Korak dlje v razvoju so pri Kotlarstvu Kralj naredili pri hladilnem sistemu. Za razliko od enostavnega kačastega hladilnika, ki je potopljen v vodno kopel, opremljajo svoje kotle s cevastimi lamelnimi ali celo cilindričnimi hladilniki. Poleg večje hladilne površine se tudi lažje čisti. Deluje po principu zaporedja vodohlajenih krožnikov. Hladilna voda teče od spodaj navzgor, torej v proti toku. Na koncu hlajenja je vgrajena predložka iz nerjavečega jekla, ki omogoča nadzor temperature, alkoholno jakost in čistost iztekajočega destilata. Priporoča se nadzor temperature destilata in eventualno ojačitev oziroma oslabitev hlajenja. Temperatura iztekajočega destilata pomembno vpliva na kakovost destilata.

Med destilacijo se temperatura vode v hladilniku počasi povečuje, zato je treba vodo zamenjati s hladnejšo. Ker je najtoplejša voda na vrhu, lahko stalno dovajamo hladno vodo, medtem ko toplejša nenehno odteka.

Za konec

Zlatko Juhart je predvsem vesel, da v življenju dela tisto, kar ga veseli. Izdeluje kotle za zadovoljne stranke. Še bolj pa je zadovoljen, da veliko vnemo za tovrstno delo kaže njegov sin Andraž, ki pravi, da je kotlarska obrt nekaj posebnega. Je kot umetnost pri delu s pločevino in dandanes se na žalost vedno manj ljudi odloča za obrtna dela. Mladim je veliko bolj zanimivo delo z računalniki in v mestih.