Vse višje cene povzročajo skrb kmetom, kako sploh pridelovati oziroma rediti živali. Cene pogonskih goriv so se v zadnjem letu dvignile za skoraj 45 odstotkov, da ne govorimo o mineralnih gnojilih, katerih zviševanje cen ni videti konca in po zadnjih podatkih so se od lanskega leta cene zvišale kar za trikrat. Po predvidevanjih analitikov to še ni zgornja meja, cene se bodo v prihodnjih tednih in mesecih še višale.

Podobno kot pri nas je tudi v drugih evropskih državah. V Nemčiji kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo, kako so se močna krmila v enem letu zvišala za 20 odstotkov, za 16 odstotkov mineralna gnojila, za sedem odstotkov semenski material, maziva za 17 odstotkov in za 27 odstotkov pogonska goriva. Skupni izračun kaže, da so se v povprečju stroški repromateriala zvišali za deset odstotkov. Pri nas je ta odstotek še nekoliko večji, za razliko od Nemčije pa so se pri nas precej manj zvišale odkupne cene pridelkov in mesa. Če je pri nas povečanje bilo za nekaj odstotkov, pa so se odkupne cene krav v Nemčiji zvišale za 26 odstotkov, meso mladega pitanega goveda za 15 odstotkov, mleko za 14 odstotkov, žita pa za 37 odstotkov.

Številni kmetje poudarjajo, da za prihodnje pridelovalno leto nimajo v načrtu nakup mineralnih gnojil. Za gnojenje se bodo posluževali le gnojevke in različnih oblik obdelave tal. Pravijo, da bodo na ta račun pridelali nekoliko manj, bodo pa prihranili kar precej.

Za primer lahko vzamemo kmetijo, ki obdeluje 18 hektarjev kmetijskih površin, od tega 7 ha travnikov in 11 ha njiv. Strošek nakupa mineralnih gnojil je bil lani 1724 evrov, letos pa bi enaka količina stala neverjetnih 4336 evrov oziroma 5414 evrov, odvisno kje bi kupili gnojila.. Kmet se je odločil, da letos mineralnih gnojil ne bo kupoval.

Poraba in strošek mineralnega gnojila na 18 hektarjev veliki kmetiji – 11 ha njiv, 7 ha travnikov

Ob tem je treba poudariti še dejstvo, da so se dvignile tudi cene ostalih energentov, kot sta plin in elektrika. Po podatkih Evropske komisije so veleprodajne cene električne energije v prvih devetih mesecih letošnjega leta namreč narasle že za 200 odstotkov in dokler bodo te cene visoke, bodo na visoki ravni vztrajale tudi cene pogonskih goriv.

Iz tovarne Petrokemije v Kutini na Hrvaškem, ki proizvaja mineralna gnojila, sporočajo, da so zaradi visokih cen energentov začasno ustavili proizvodnjo. Zaradi optimizacije poslovanje tako do nadaljnjega ne bodo proizvajali dušičnih mineralnih gnojil, predvsem zaradi izredno visokih cen plina. Sicer dodajajo, da imajo na zalogi dovolj dušičnih gnojil.

Izredne razmere v kmetijstvu

Pretekli teden so predstavniki nevladnih kmečki organizacij poudarili, da mora država takoj pričeti uravnavati cene energentov in urediti njen trg, je dejal Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Zvezi slovenske podeželske mladine, zahtevajo po 100 odstotno vračilo trošarine ali po uvedbi takoimenovane »zelene nafte« za kmete. Prav tako bi morali znižati davek na dodano vrednost na določene vrste energentov, ki se uporabljajo v kmetijstvu za pridelavo hrane. Sprejeti bi se moral interventni zakon, ki bi omogočal odpis prispevkov za profesionalne kmete, te pa bi se šteli plačani. Preveriti bi se moral tudi »ukrep de minimis« ali je mogoče zagotoviti dodatna sredstva iz tega ukrepa. Vsi vemo, da je stanje izredno težko, zato na ministrstvo naslavljajo zahtevo po predčasnem izplačilu neposrednih plačil do 3. januarja prihodnje leto. Kar pa je po njihovem mnenju najpomembneje; v zakon bi morali dodati varovalke, da bi morali med deležniki v verigi določiti razmerja, koliko dobi vsak člen v verigi glede na prodajno ceno v trgovini. Če se bi izdelek podražil na prodajnih policah, bi se moral za določen odstotek povečati tudi delež kmeta. Sedaj pa smo priča le enostranskim podražitvam pridelkov in izdelkov, od katerega kmet nima prav nič. Še več, živilsko predelovalna industrija prikazuje, da so za podražitve krive zvišanje cen osnovnih surovin, pravi Medved, ki dodaja, da je mlekarska predelovalna industrija lani izkazala 30 odstotno povečanje dobička napram letu 2019, prav tako tudi mesno predelovalna industrija s celo 60 odstotnim povečanjem dobička. To izkazuje zeleno poročilo za leto 2020, ki ga je zbranim predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Priča smo novim napovedim podražitvam mesa na trgovskih policah. Kot vzrok predstavniki živilsko predelovalne industrije navajajo podražitve vseh surovin za prirejo mesa, kot je koruza, ki je dražja za 50–70 odstotkov, embalaža, energija in delovna sila. Goveje, prašičje in piščančje meso naj bi se tako podražilo za 10–15 odstotkov. Kmetje se že sprašujejo, ali ni to spet samo poslovna poteza posameznikov v predelovalni industriji, ki bi radi zaslužili še več. Od podražitev kmetje rejci nimajo prav nič koristi.