Podrobneje pojasnjujemo, koliko za grozdje dobi pridelovalec in koliko ostali v verigi. Iz zbranih podatkov o kalkulacijah pridelave grozdja in stroških pri pridelavi je razvidno, da odkupne cene grozdja še zdaleč ne dosegajo pokritja lastne cene pridelka.

Na Sindikatu kmetov Slovenije so podatke povzeli po kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije in po tržnih poročilih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Vinske kleti »varno« znižale odkupne cene grozdja

Najbolj zaskrbljujoče je, da nekatere večje kleti, ki odkupijo večji delež grozdja, niso javno objavile cenika za odkup grozdja, pač pa so cene za kilogram grozdja »varno« znižale od 15 do 30 % glede na odkupno ceno iz leta 2019. To pomeni, da je bila odkupna cena za vrhunsko in zdravo grozdje v povprečju od 42 do 52 centov za kilogram, pravijo na Sindikatu kmetov.

Kalkulacijska cena za grozdje, pridelano v Podravski vinorodni deželi, je 1,05 evra za kg. V Halozah, na težkih in strmih površinah ter terasastem nasadu, je pridelovalna cena 1,32 evra za kg grozdja prvega kakovostnega razreda. Za to grozdje so kleti ponujale 45 do 60 centov za kilogram, pod pogojem, da je bila obremenitev na trsu 2 do največ 2,5 kg, odvisno od posamezne vinske kleti.

To pomeni, da je vinogradnik za svoje grozdje v Podravju (pridelano na vertikali) dobil samo 40 odstotkov od ekonomske vrednosti oziroma 50 odstotkov od izračunane pridelovalne vrednosti grozdja.

Pridelava in prodaja zvrsti

Odkupna cena grozdja za vino zvrst-mešano, ki ga običajno uporabljamo za »špricer«, je v povprečju bila od 42 centov za kg. Cena grozdja za liter vina tako znaša 54 centov, saj za liter vina potrebujemo 1,3 kg grozdja. Strošek enologije na liter znaša v povprečju 11 centov za liter. Strošek polnitve, steklenica, etiketa in zamašek znaša v povprečju 50 centov za liter vina. Lastna cena vina tako skupaj znaša 1,15 EUR za liter. Prodajna cena vinarja pa je okrog 2,00 EUR za liter. Marža trgovca je v povprečju 30 odstotna (od 20 do 40 odstotna), davek 22 odstoten. Dobimo povprečno ceno na trgovski polici 3,20 EUR za liter. Vino zvrst se prodaja po ceni 2,99 EUR do 3,49 EUR za liter. V gostilni je prodajna cena za vino zvrst od 8 do 12 EUR za liter. Govorimo o cca osemkratnemu povečanju cene, ki jo odšteje kupec v trgovini, proti surovini-grozdju in kar dvajsetkratnemu do tridesetkratnemu povečanju cene v gostilnah glede na povprečno odkupno ceno grozdja.

Pridelava in prodaja buteljčnega vina

Grozdje za buteljčno vino je lani znašalo povprečno 55 centov. Povprečna cena grozdja je 55 centov, saj za 0,75 l buteljko potrebujemo 1 kg grozdja. Strošek enologije na liter je v povprečju 11 centov za liter. Strošek polnitve, steklenica, etiketa in zamašek znaša okrog 85 centov. Torej je lastna cena vina okrog 1,51 evra za buteljko. Prodajna cena pa znaša od 3,50 EUR in več. Marža trgovca je v povprečju od 35 odstotna (od 20 do 50 odstotna), davek znaša 22 odstotkov, kar pomeni, da dobimo povprečno ceno na trgovski polici 5,75 EUR za buteljko. Buteljčna kakovostna in vrhunska vina se prodajajo od 3,99 EUR za buteljko do 10 EUR za buteljko in več.

Zajeti podatki in cene so povprečne in so odraz trenutne situacije na trgu. Tako govorimo o cca desetkratnemu povečanju cene, ki jo odšteje kupec v trgovini, proti surovini-grozdju za katerega skrbi vinogradnik v dobrem in slabem 10 do 12 mesecev. Če pa je buteljka prodana v restavraciji je lahko povečanje cene tudi do štiridesetkrat ali več.

Ali je vinogradništvo pred propadom?

Zaskrbljujoče je, da so si kupci grozdja, to so večje kleti v Sloveniji, na plečih vinogradnika zagotovili vse letošnje izpade dohodkov pri prodaji vina na račun corona krize, a od države so dobili še sredstva za ukrep skladiščenja in destilacije vina, s pojasnilom, da se cene grozdja drastično ne znižajo in se s temi ukrepi zagotovi nadaljnja pridelava grozdja in obstoj dejavnosti.

Zaskrbljujoče je da so nekateri uvozniki poceni vina (tudi po 20 centov), le tega na račun prevelikih zalog, dali v destilacijo, za katero so prejeli 80 centov za liter.

Država ima enkratno priložnost za stabilizacijo vinogradniško vinarskega sektorja, kar s kratkoročnimi ukrepi zelo nizke cene odkupa vina za destilacijo in kriznega skladiščenja vina ne bo doseženo, rešilo bo le kratkoročno likvidnost velikih vinarjev, v nobenem primeru pa ukrepi ne bodo delovali tako, da bi bili vinogradniki in vinarji iz različnih vinogradniških območij v Sloveniji obravnavani enako, glede na pogoje pridelave.

V Sindikatu kmetov Slovenije z veliko zaskrbljenostjo ocenjujejo razmere v pridelavi grozdja in vina v letu 2020, letos in prihodnjih letih. Zgodilo se nam je, da so kleti odkupile grozdje po zelo nizkih cenah. To so mnogi kooperanti ugotovili šele v mesecu decembru pri obračunu grozdja, ko so za kg grozdja prejeli tudi po le 20 centov. To pa pomeni izredno težko situacijo in nepremostljive finančne težave vinogradnikov v lanskem in letošnjem letu, zlasti tistih, ki jim je vinogradništvo ključen dohodek in preživetje v veliki meri tudi celih družinskih kmetij.

COVID 19 je povzročil samo še hitrejše propadanje dejavnosti, saj večina tržnih vinogradnikov zaradi zapletenih navodil ni prejela sektorske pomoči 630 EUR po hektarju, ker ni imela pogodbenega sodelovanja preko zadruge, ampak neposredne pogodbe z vinskimi kletmi in večjimi kupci grozdja v Sloveniji.

Zato predlagajo Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da preuči možnost pokritja cene grozdja za vinogradnike, ki so izpadli iz prvega paketa pomoči za vinogradništvo, do cene, ki zagotavlja nadaljnji obstoj vinogradniškega sektorja v Sloveniji. In to v višini, do izračunane pridelovalne cene grozdja, ki je po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenje za leto 2020, za Primorsko od 0,805 EUR/kg, pa do 1,32 EUR/kg v Halozah. Pomoč bi zagotavljala vsaj minimalen razvoj dejavnosti in istočasen obstoj.