Cilj mora biti znatno povečati učinkovitost uporabe dušika in fosforja iz gnojevke in gnoja. Za to je pomembno, da hranila vnesemo čim bližje koreninam. Nasprotno pa se je treba za vsako ceno izogibati izgubam dušika v ozračje ali pa odtekanje fosforja v podtalnico. Lani so zato razvili prototip pluga, ki omogoča nanos gnojevke med oranjem. Rezultati prvih terenskih preizkusov so obetavni.

Da bi povečali učinkovitost hranil, se gnojevka pri pridelavi koruze že več let neposredno nanaša v tla. In to na različne načine s pomočjo cistern za gnojevko, in sicer z dodatkom vlečenih cevi ali sani nanašamo na sama tla ali pa z odprtimi ali zaprtimi režami vnašamo približno 10 do 12 cm globoko, nekaj dni kasneje sejemo koruzo neposredno nad nanošeno gnojevko.

Za tiste, ki uporabljajo pri obdelavi tal vedno plug, pa so na Univerzi v Osnabrücku želeli pri oranju stroj opremiti z gnojilnim sistemom. Spredaj so kot protiutež plugu namestili rezervoar za gnojevko, preko črpalke in cevi so na vsako plužno telo speljali samostojni sistem, ki pri oranju dodaja poljubno (nastavljivo) količino gnojevke in se vbrizga v tla med samim oranje.

Rezultati so več kot presenetljivi, saj se je vbrizgana gnojevka lepo porazdeli v prsti in bila na voljo rastlinam med rastjo. Izgub ni bilo veliko, primerljivo je bilo klasičnemu vnosu z režami v tla. Slaba stran sistema je nekoliko več dela, predvsem s polnjenjem rezervoarja, saj vnos ni primerljiv po količini cisternami za gnojevko.