Časovni prehod človeštva je bil iz srednjega do novega veka dolgotrajen časovni proces. V tem času so se zgodile številne stvari, inovacije, spremembe. Kako bi se počutil človek iz tistega časa, če bi naredil časovni preskok v današnje obdobje… Nekako tako so se počutile krave na kmetiji Glušič iz Lok pri Mozirju, ko so se po običajni večerni molži, sprehodile iz starega hleva čez dvorišče in prestopile prag novega hleva. Selitev njihovih krav je bila iz majhnega hleva, s privezom, starim mlekovodom, polnimi stenami in slabo svetlobo ter slabim zrakom v popolnoma novi, moderen, svetel in zračen hlev, velikih dimenzij z molžo s pomočjo robota.

Če bi pred dobrimi šestimi leti povprašali 30-letnega Klemna Glušiča, kaj bo počel v življenju, bi zagotovo dejal, da kmet ne bo. Dokončal je študij strojništva, bil tik pred končanim magistrskim študijem strojništva. Tedaj pa mu je en dan stric dejal, zakaj ne bi prevzel njegove kmetije in nadaljeval z rejo krav. Klemen mu je namreč vedno rad pomagal pri kmetovanju, njegova mladost je bila vpeta v kmetovo dogajanje in stricu je bil Klemen več kot primeren za naslednika na kmetiji.

Kmetoval bo, a v novem hlevu

Po kratkem času razmišljanja, se je Klemen odločil. Prevzel bo kmetijo in nadaljeval z rejo krav molznic. A že v začetku te odločitve je v njem tlela želja, da bi rejo nadaljeval v popolnoma novem hlevu, ki bi ugodno vplival na počutje živali v okviru zahtev o dobrobiti živali, saj obstoječi hlev ni omogočal širitve in povečanja staleža živine.

Zakaj še odločitev za nov hlev? Kmetija je bila ves čas usmerjena v prirejo mleka, ki pa je potekala v tehnološko zastarelem hlevu z grabnerjevo navezo in molžo na klasični mlekovod. Tudi rejni pogoji za živali, dostop do krmilne mize in blatnih hodnikov so bili slabi, zato je bila odločitev za nov, večji in sodobnejši hlev edina logična rešitev, če bi želeli nadaljevati s prirejo. Ker na obstoječi lokaciji ni bila možna gradnja, so se Glušičevi odločili, da preselijo hlev na novo lokacijo v neposredni bližini domačije.

Dolga pot od ideje do izvedbe

Pet let je trajala doba od ideje za hlev do izvedbenih del in vselitve krav v nov objekt. Velika gradbena dela so potekala pod nadzorom strokovnjakov in gradbinci so postavili nov hlev v velikosti 60 × 25 metrov, kamor so Glušičevi konec julija 2024 iz starega hleva pripeljali okoli 25 krav molznic in še enkrat toliko plemenskih telic. V treh ali štirih letih nameravajo imeti v hlevu 70 krav molznic in mlado plemensko živino v sistemu prostih krav z individualnimi ležalnimi boksi. Sicer je v hlevu ležišč za 90 krav molznic in 70 plemenskih telic.

Ob našem obisku seveda hlev še ni bil zapolnjen. Prostora za krave je še veliko: »Vsekakor želim čim prej napolniti hlev in na ta način rejo na enoto poceniti. Imamo pa težave z boleznijo modrikastega jezika v tujini, ki nam je onemogočil nakup in prevoz plemenske živine iz tujine na kmetijo. Zato smo iskali plemenske telice v Sloveniji, kar pa je bilo kar težavno, saj ni veliko kmetij, ki bi naenkrat prodale več plemenskih živali.«

Optimalen hlev za robotsko molžo

Klemen je želel z vodjem projekta najti rešitev, ki prinaša največji izkoristek prostora v hlevu in najmanjši gradbeni strošek po kravi. Zato so zgradili tako imenovani štirivrstni hlev. To pomeni hlev, s tremi vrstami ležišč in krmilno mizo za krave molznice in eno vrsto ležišč za mlado govedo na drugi strani krmilne mize.

Kot pravi Klemen, je to optimalen hlev za živali z robotsko molžo. Takšen hlev namreč omogoča kakovosten nadzor gibanja živali in kratke poti krav med krmiščem, ležiščem in molznim robotom. Pred robotom je mogoče postaviti “pametna vrata” (trenutno zaradi majhnega števila krav niso potrebna), ki nahranjene krave usmerjajo od krmilnega hodnika na molžo ali na krmilni del z močnimi krmili, ali na počivanje v ležalne bokse. Tako krave, zaradi »priboljškov«, same želijo iti skozi vrata in jih ni treba naganjati na molžo. Obisk robota je kravam dovoljen štirikrat dnevno. Presušenim kravam pa je dostop do robota onemogočen. S tem se poveča zmogljivost sistema na 70 krav, v povprečju 3-krat dnevno pomolženih krav.
Tudi gradbeni stroški pri takem hlevu so za okoli 30 odstotkov manjši, kot če bi imeli ležišča in krmilno enoto samo v dveh vrstah.

Klemen Glušič skrbno upošteva navodila Skupne kmetijske politike in vključen je tudi v posamezne ukrepe. Tako sledi ukrepu IRP28 Dobrobit živali (DŽ). Namen intervencije DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost, in običajno rejsko prakso, ki je v skladu z Uredbo opredeljena za te zahteve v strateškem načrtu SKP. Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – govedo, mora upravičenec izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev: paša goveda, izpust, vzreja telet, izkoreninjenje goveje virusne diareje
Pri prevzemu kmetije si je Klemen Glušič najprej pomagal s sredstvi Skupne kmetijske politike v okviru ukrepa IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov – Naložbe v kmetijska gospodarstva, v tem primeru v nakup opreme za košnjo in spravilo sena, opremo razvoz in raztros gnoja, ter načrte za umestitev in gradnjo novega hleva.
Konec leta 2022 je bil Klemen Glušič uspešen na 23. javnem razpisu za podukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021, za naložbo »Hlev za krave molznice in mlado govedo«, kjer je pridobil 50 % investicijskih sredstev, ostalo je zagotovil z bančnimi in lastnimi viri.
»Brez sofinanciranja Evropske unije, bi težko zgradili objekt«, doda Klemen.

Molža z robotom

Molža poteka z molznim robotom. »Robot uporablja senzorje in kamere za prepoznavanje in lociranje vimena krave. Dobra stran robota je, da bolje spremljamo zdravje krav. Zaznava spremembe v količini ali kakovosti mleka, kar lahko kaže npr. na mastitis ali druge zdravstvene težave. Robot spremlja podatke o vsaki kravi (količina mleka, čas molže, kakovost mleka), ti podatki pa se lahko uporabljajo za analizo in optimizacijo proizvodnje.

»Sprva smo morali vsako kravo ročno voditi do molznega robota. Po nekaj dnevih se je večina krav že sama odločala za molžo, tudi s pomočjo »sladkih« krmil, ki so jih dobile v molzišču. Zaradi prehoda na robotsko molžo smo že v začetku izločili sedem krav, saj niso imele primerno vime za molžo ali pa se niso navadile na novo molžo,« je povedal Klemen.

Načrti z gnojevko

Blatni hodniki so iz polnih betonskih tal, čiščeni pri kravah s pomočjo robota, pri plemenskih telicah pa s pomočjo pehal. Vzrok za polna tla je gnojevka pod hlevom, kjer bi se pri mešanju gnojevke sprostili plini amonijaka in metana, ki bi se širili po hlevu in okolici. To so želeli preprečiti s polnimi tlemi. Popolnoma zaprte jame za gnojevko pod hlevom, so unikatna rešitev novega hleva.

V novem hlevu ni več težav s skladiščenjem gnojevke. Skupna prostornina skladiščnih kapacitet znaša 3500 kubičnih metrov, v petih ločenih prekatih. V bližnji prihodnosti želijo za ločevanje gnojevke na trdo in tekočo fazo uporabljati tudi separator. Trdo frakcijo separirane gnojevke bodo skladiščili na pokritem skladišču in uporabljali kot nastilj v ležiščih, tekočo frakcijo in gnojevko pa v jamah pod hlevom.

Uporaba meteorne vode

Deževnica vsakemu »pade iz neba«, vprašanje je, za kaj in kako jo uporabiti. V njihovem primeru je uporabljena dobra rešitev. Vsa deževnica iz strehe objekta je speljana v enega od prekatov pod hlevom s kapaciteto 500 m3. Tako meteorna voda zaradi objekta ne obremenjuje sosednjih zemljišč. Navedena kapaciteta je primerna za večkratni sprejem meteorne vode od do sedaj poznanih maksimalnih pol urnih nalivov. Voda – deževnica se uporablja za dnevno čiščenje blatnih hodnikov in redčenje gnojevke v prekatih, ki so namenjeni gnojenju travinj.

Natančen krmni obrok

Krmljenje poteka enkrat dnevno s pomočjo mešalno-krmilne prikolice. Krmni obrok je sestavljen iz koruzne in travne silaže, sena, beljakovinske komponente, koruznega zdroba in mineralno vitaminskega dodatka. Osnovni krmni obrok je nastavljen za prirejo okoli 28 litrov mleka, koncentrat za višjo mlečnost pa se dodaja pri molži na robotu. »Osnovno krmo pridelamo doma na kmetiji, obdelujemo okrog 40 hektarjev kmetijskih površin. Imamo zelo razgibane terene, tako da imamo včasih težave pridelati kakovostno krmo. Tudi zato je treba biti natančen pri določanju in izravnavi krmnega obroka. Zato na leto opravimo kar nekaj laboratorijskih analiz osnovnih komponent kot so silaža in seno«.

»Krmni obrok je nato zmešan v mešalno krmilni prikolici, kupili smo tudi robota, ki redno potiska krmo in zagotavlja, da imajo krave vedno dostop do krme. Vsaka krava zato lahko pride do krme kadar želi. Pogostejše krmljenje spodbuja krave, da pojedo več krme podnevi in ponoči, kar povzroči, da krave zaužijejo več krme. To pozitivno vpliva na zdravje živali in tudi količino mleka«, pravi Klemen, za katerim je velika faza gradnje mimo. Ima sicer še nekaj načrtov, a prednostno ima zagotovo napolnitev hleva. Le tako bodo prihajala denarna sredstva na kmetijo, ki so nujna za poplačilo kreditov in nadaljnje razvijanje kmetije.