S projektom naj bi dosegli natančno sajenje kultur na njivah, ki ga je sprva financirala Evropska unija. V projektu MARS naj bi uporabljali manjše mobilne robote, ki delujejo v skupinah in načrtujejo, spremljajo in natančno dokumentirajo sajenje koruze. Satelitska navigacija in upravljanje podatkov omogočata, da se operacije izvajajo 24 ur na dan s trajnim dostopom do vseh podatkov.

Natančno zabeležena sta položaj in čas zasaditve vsakega semena. Če natančno vedo, kje je bilo posajeno seme, se v preostalem procesu odpre nov potencial, saj se lahko nadaljnje operacije nad rastlinskim ciklom, kot so zaščita ali gnojenje rastlin, izvedejo natančno glede na posamezno rastlino. Inteligentni algoritem OptiVisor načrtuje optimalno pot robota na podlagi vnesenih parametrov.

Sistem MARS sestavlja približno 6-12 enot, ki so jih poimenovali Xaver in v eni uri je storilnost hektar površine. Vsak robot je v stalni komunikaciji s krmilnikom; če signala ni, se informacije prenašajo prek robotov, ki so v stiku z računalnikom.

Zahvaljujoč baterijskemu električnemu motorju, nizki masi in avtonomnemu delovanju sejanje lahko izvajamo celo uro v turnusu, 7 dni v tednu, tudi v pogojih, ki jih običajno težko opravljamo s težkimi stroji. V primerjavi z velikimi pnevmatikami je tlak na tleh skoraj zanemarljiv (približno 200 g/cm2). Roboti potrebujejo približno 70 odstotkov manj energije za enako delo v primerjavi z veliki stroji. Ker za upravljanje robotov ne rabimo niti dizelskega goriva niti olja, tako ni niti škodljivih emisij.

Zadnja generacija Xaver robotov ima tako sistem VarioGuide, ki opravlja svoje delo do centimetra natančno. Po novem je povezan s sistemom FendtOne, o katerem bomo podrobneje pisali v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa in roboti so tako povezani s traktorji, tako da določene operacije lahko natančno izvajamo s traktorjem, določene pa z roboti. Novi Fendt Xaver pri zavijanju ne potrebuje veliko prostora, zadnje krmiljenje in pogon na vseh kolesih pa pomeni, da lahko postopek izvaja energetsko učinkovito tudi na mehkih tleh. Poleg dodanih uteži koles na sprednjih kolesih pomenijo tudi večji pritisk lemeža za setev na ilovnatih tleh. Robot v celoti z utežmi lahko doseže največ 250 kg skupne mase. Prostornina rezervoarja za seme je povečana na 20 litrov, kar zadošča za približno 0,5 hektarja posejanih površin pri gostoti setve 90.000 zrn/ha.

Kapaciteta litij-ionske baterije se je povečala na 2,6 kWh. Fendt Xaver lahko deluje približno 1,5 ure, preden se mora vrniti v bazno postajo za polnjenje. Storilnost šestih robotskih enot je približno 3 hektarje na uro, če pa vključimo še čas vključno s časom natovarjanja, pa je približno 2 hektarja na uro. Sistem omogoča neprekinjeno, avtonomno uporabo.

Poglejte video prispevek o novostih FENDT 2020.