Kmetijstvo je izredno pomembna dejavnost vsake države zaradi zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva. Kljub veliki ponudbi hrane na mednarodnih trgih se moramo zavedati, da je najbolj kakovostna hrana tista, ki jo pridelamo v domačem okolju. S tem skrajšamo transportne poti, zmanjšamo ogljični odtis hrane, ob tem pa zagotavljamo delovna mesta za zaposlene v kmetijstvu in dejavnostih, ki nudijo kmetijstvu podporo, ter živilskopredelovalni industriji. Kmetje s svojo dejavnostjo pa opravljajo še pomembno nalogo vzdrževanja kulturne krajine.

Slovenija je glede klimatskih razmer zelo raznolika. Za severovzhodno Slovenijo je značilen zgodnejši razvoj vegetacije v primerjavi z zahodno Slovenijo (to kažejo uradna spremljanja fenoloških faz). Zaradi prepovedi gnojenja trajnega travinja do 1. marca na eni strani in zgodnejšega razvoja travinja na drugi pogosto pride do težav pri zagotavljanju optimalnega gnojenja travinja in gospodarjenja z gnojevko.

Daniel Skaza iz KGZS – Zavod Ptuj pravi, da je razvoz tekočih živinskih gnojil (gnojevke in gnojnice) v okviru področja kmetijstva, ki je regulirano z uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in prepoveduje gnojenje trajnega travinja z gnojevko od 15. novembra do 1. marca (lani je bil zaradi deževja razvoz izjemoma dovoljen do 15. decembra). Prepoved velja za celotno območje Slovenije, razen Primorske.

Prepoved razvoza živinskih gnojil do 1. marca je pogosto tudi vzrok, da je obdobje, ko je dovoljeno in tudi primerno gnojenje z gnojevko, zelo kratko.

Živinska gnojila imajo številne koristi

Da bi čim bolj zmanjšali negativne vplive, vsi kmetje razvažajo gnojevko na trajno travinje ob prvem možnem roku, torej 1. marca. Pri takšnem načinu gospodarjenja pa težko upoštevajo strokovna priporočila, naj se gnojevko razvaža tik pred dežjem. Obenem pa to povzroča tudi velika nasprotovanja pri ostalih podeželanih, saj s tem nastaja več smradnih emisij naenkrat.

Ne smemo tudi pozabiti, da imajo živinska gnojila svojo vrednost. Po podatkih nekaterih avtorjev je vrednost hranil v gnojevki 80 evrov na enoto GVŽ na leto.

S pravilno rabo živinskih gnojil zmanjšamo stroške nabave mineralnih gnojil na kmetijah. Ob tem vnašamo v prst organsko snov, ki zagotavlja rodovitnost tal in preprečuje erozijo. Organska komponenta kmetijskih zemljišč varuje rastline pred sušo, saj ima organska masa veliko sposobnost vezanja vlage v tleh. Posledično se zmanjšajo negativne posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo v daljših sušnih obdobjih in povečanju števila vročih dni vsako leto. Trajnostno rabo kmetijskih zemljišč v Sloveniji lahko zagotavljamo samo s stalnim vnosom živinskih gnojil v prst, dodaja Daniel Skaza.

Kdaj je optimalni čas gnojenja?

Zaradi vseh koristi uporabe živinskih gnojil v kmetijstvu smo želeli v našem poskusu določiti optimalni čas gnojenja z gnojevko, ki ne povzroča onesnaženja podtalnice z nitrati in hkrati zagotavlja čim manj ostalih nezaželenih posledic za prebivalstvo. Z optimalno rabo živinskih gnojil lahko v tla vnesemo več organske snovi, kar prispeva k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.