Evropska komisija je že leta 2014 ugotovila, da se je koruzni hrošč (Diabrotica v.virgifera LeConte) razširil in naselil na več kot polovici površin za pridelovanje koruze v Uniji. Od takrat se koruzni hrošč ne obravnava kot »regulirani karantenski škodljivi organizem«.V Sloveniji smo koruznega hrošča prvič opazili leta 2003, škodo ki jo povzročajo ličinke, pa ugotavljamo od leta 2011 naprej.

Zatiranje koruznega hrošča bi morali pridelovalci izvajati v skladu s smernicam integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Biološke, fizikalne in druge ne kemične metode zatiranja bi morale imeti prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo ustrezno obvladovanje koruznega hrošča. Upoštevati je potrebno kolobar, ustrezno spremljati populacijo hrošča in izvajati druge ustrezne ukrepe za omejevanje širjenja, kot so zatiranje nekaterih plevelov itd.

Omejeni nabor dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev ter predvsem pomanjkanje ustrezne škropilne (aplikacijske) tehnike predstavljata izziv pri varstvu koruze. Namen tega članka je zato na kratko pregledati in opisati tehnične možnosti za kemično in ne kemično obvladovanja koruznega hrošča v Sloveniji.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.