Tako so se zgodile naše slutnje, da bodo težave v tej kmetijski dejavnosti vedno večje, saj je odkup zmanjšan oziroma ustavljen predvsem zaradi prepovedi izvoza goveje živine v tujino, prav tako ne kupujejo meso gostinski obrati. Zmanjšan je nakup mesa preko javnih zavodov, zanimivo pa je, da se nakup cenenega mesa iz tujine ne ustavi.

In to kljub pozivom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec, ki poudarja, kako je pomembna lastna samooskrba. Ko imamo končno možnost, da jemo domače prirejeno goveje meso, pa rejci ne morejo prodati svojih živali. Če jih pa že prodajo, pa dobijo za bika starega do 24 mesecev plačano le okrog 3 evre za kilogram mesa E in U razreda. To je za deset do 15 odstotkov manj kot je znašala odkupna cena konec lanskega leta in januarja letos

Rejci na robu preživetja

Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja, in tudi rejec 55 glav goveje živine, je dejal, da se je odkup goveje živine popolnoma ustavil. »Rejci imajo težave, da prodajo govedo, mladi biki bodo prekoračili starost 24 mesecev, kar bo rejce še dodatno »teplo«. Če že prodajo bike, ne dobijo več kot tri evre za kilogram mesa ekstra kakovosti. Še slabše je, če kmet redi telice. Te mu ostajajo v hlevu, saj je izvoz v Italijo onemogočen. Krave pa tako ali tako nihče noče odkupiti,« pravi Buček, ki dodaja, da se je znižala tudi odkupna cena mleka. »Klavnice lahko pravijo, da odkup teče počasi in konstantno, a resnica je drugačna. Rejec iz sosednje vasi je na čakalni listi za prodajo bikov pitancev že več kot mesec dni in ne kaže, da bo lahko živali izhlevil v kratkem. Ne razumem, da vsi poudarjamo, kako je pomembna samooskrba. Realnost pa je drugačna, da ni interesa za domače meso, uvaža pa se tuje, ceneno meso. In to se dopušča vsa leta.«

Pred setvijo so tako kmetje z velikimi izgubami ostali brez nujnih sredstev za nakup repromateriala, gnojil in semen. Buček se sprašuje, ali bodo morali najemati drage kredite, da bodo sploh lahko obdelovali zemljo.

Javni zavodi naj kupujejo 100 % slovensko

Rešitev v tem primeru je le ena. Popolnoma se ustavi uvoz cenenega mesa iz tujine, javni zavodi pa bi morali kupovati 100 odstotno slovensko. »Glede na to, da imamo samooskrbo z govejim mesom večja kot je poraba, to ne bi bila težava, da bi se sčasoma uredil trg ponudbe in porabe pri nas, cenenega mesa pa ne bi uvažali,« meni Rene Hanžekovič, direktor podjetja Meso-coop, ki uvaža, nudi kooperacijsko rejo in prodaja živali.

Hanžekovič je predstavil trenutne odkupne cene mladega pitanega goveda. Odkupna cena bikov pod 24 mesecev starosti so se znižale za 20 do 30 centov, če jih primerjamo z decembrom, telice skoraj ne prodajo, če pa jih v Italijo ali Avstrijo so cene nižje za 10 do 15 odstotkov. Prav tako je težava pri prodaji krav, v kolikor se kakšna proda, so cene nižje za 20 odstotkov. V Avstriji so se znižale odkupne cene krav kar za 50 centov.

Tudi klavnice so dvignile cene svojih storitev iz 15 na 30 centov za usluge klanja za kilogram mesa. Ne morejo namreč več prodati govejih kož, strošek klanja pa gre spet na račun rejca,« pravi Hanžekovič, ki dodaja da se jim je prihodek prepolovil, sicer pa ima podjetje štiri do pet tisoč telet v kooperacijskem pitanju.

»Nekaj je narobe z našim sistemom. Država obljublja, da bo dvignila samooskrbo in domači odkup že nekaj tednov, mi pa ne moremo prodati živali v klavnice. Po drugi strani pa dovoljujemo uvoz mesa iz Poljske in Latvije. Od države pričakujemo, da zagotovi dejanske rešitve, ne le ustne obljube, da bomo s tem, ko naj bi jedli slovensko meso, rešili vse težave. Kaj nam pomaga shema Izbrana kakovost, ko pa v trgovinah komaj najdeš meso na policah s to oznako. Zagotoviti je treba interventni odkup živali, in sofinanciranje izgub pri vsaki živali. Rejci se ne bodo več odločali za nadaljevanje reje in prihodnje leto imamo lahko resne težave, to bo zmanjšana samooskrba z govejim mesom,« zaključuje Hanžekovič.

V krizi se pokaže pomen dolgoročnega sodelovanja

Direktor podjetja Loške mesnine iz Škofje Loke Mitja Vodnjov pravi, da se v času krize pokaže prava slika sodelovanja med kmeti in klavnicami. Kot pravi, klavnica v Škofji Loki deluje običajno, kakor lahko v danih razmerah. Se pa nekoliko poznajo ukrepi zaprtja izvoza goveje živine v Italijo, prav tako se je zmanjšala dobava mesa v gostinstvu in javnih zavodih, ki so zaprti. Prodaja mesa v trgovinah poteka še naprej kot do sedaj, pokazalo se je celo povečano povpraševanje po lokalno vzrejenemu mesu. »Običajno smo dnevno odkupili 150 glav goveje živine na dan, sedaj pa koljemo od 80 do 90 živali na dan. Iščejo možnosti za povečan odkup tudi na račun morebitne prodaje v tujino.

Čakalna vrste pri odkupu se daljšajo, predvsem zaradi dodatne ponudbe dobaviteljev, ki do sedaj niso hoteli sodelovati z nami in so iskali svoje trže poti, ki so bile mogoče nekoliko boljše. »Prej jih nismo zanimali, sedaj pa nas kličejo, da bi odkupili njihove živali. A dolgoročno se to lahko izkaže tudi kot slabo, saj so pri nas sedaj v veliki prednosti dobavitelji, ki so z nami sodelovali ves čas in imeli z nami sklenjene dolgoročne pogodbe.

Tudi v naprej se bomo trudili, da bi z rejci imeli partnerski odnos. Zagotovljene bomo imeli živali za zakol, rejci pa bodo imeli stabilnega partnerja za dokup goveje živine, s tem pa bo tudi odkupna cena govedi stabilna in se ne bo spreminjala,« pravi Vodnjov, ki dodaja, da je ukrep, da bodo javni zavodi morali nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji, dobrodošel za slovensko prirejo. »Pomembno bo, da se bo ta ukrep izvajal tudi potem, ko bo kriza in epidemije mimo. Sicer bo sprejeta določba popolni nesmisel, saj trenutno javni zavodi skoraj ne kupujejo surovin.«

Vodnjov priznava, da se je odkupna cena znižala za deset do dvajset centov za kilogram mesa. Nenazadnje na to znižanje vpliva strošek klanja, saj so prej lahko prodali govejo kožo v tujino in si pokrili del stroškov v višini 20 centov od kilograma mesa. To pomeni, da so za kožo prejeli okrog 60 do 70 evrov pri eni živali.

Kot smo zapisali, odkup je manjši, omejen imajo dostop do klavnice. To pomeni, da nudijo usluge klanja za kmete samo v primeru da pogodbeni prevoznik pripelje žival in pogodbeni prevoznik odpelje meso, plačilo pa se izvede preko banke saj so na ta način preprečeni kontakti z zaposlenimi., saj bi lahko kmetje prišli v stik z zaposlenimi. Ta ukrep bo veljal do nadaljnjega. Vodnjov dodaja, da ne pričakuje sprememb, če pa bi do teh prišlo, imajo že v načrtu krizni scenarij.

Rejci se naj povezujejo

Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano se zavedajo trenutnih razmer in stanja v kmetijstvu, ki so posledica kriznih razmer v državi in širše. Razmere so zdaj bistveno drugačne kot pred krizo, spremenilo se je obnašanje potrošnikov, gostinski obrati so trenutno zaprti (gostilne, menze, hitra prehrana), turistična dejavnost se je ustavila… največja težava pa je nepredvidljivost dogajanj. Kmetijske pridelave in prireje ni mogoče v nekaj dneh spremeniti in jo načrtno prilagajat povpraševanju.

»Slovenija na EU trgu govejega mesa nastopa tako kot izvoznik in uvoznik. V izvozu se zdaj že pojavljajo težave, zaradi zmanjšane porabe se je marsikatera izvozna pot zaprla, nastajajo problemi v transportu, na drugi strani pa se je pojavila velika ponudba govejega mesa iz drugih držav članic Evropske unije. Tudi proizvodni obrati (klavnice) imajo težave z dodatnimi stroški proizvodnje/predelave (maske, delavci na čakanju,…) in skladiščenju blaga zaradi spremenjenih potrošniških navad. Vsi ti dejavniki se odražajo na odkupni ceni, za katero se zavedamo, da je za rejce zelo nizka in ne omogoča pokritja stroškov proizvodnje,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Zato proučujejo ukrepe, ki bi lahko bili v pomoč ublažitvi nastalih razmer ter je v kontaktu z vsemi deležniki v verigi in jih spodbuja, da še posebej v teh časih ravnajo tako, da se slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane omogoča ohranitev proizvodnje, ponudbe in preživetja, prebivalstvu pa zagotavlja ponudbo lokalne hrane.

Slovenija lahko za stabilizacijo trga neposredno izvaja ukrep javne intervencije, ki se izvede pod posebnimi pogoji in zasebnega skladiščenja za sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več. Predpogoj pa je, da Komisija ta ukrep aktivira s predpisom, kajti trenutno ukrepa ni mogoče izvajati. »Ob tem pa naj omenimo tudi napore Vlade, ko je v t.i. prvi korona zakon za ublažitev učinkov krize vnesla določila za kritje izpada dohodka pri pridelovalcih ter možnost uveljavitve posebnih ukrepov za blažitev tržnih neravnovesij in tudi za večji delež lokalno pridelanih proizvodov v javnih zavodih.«

Rejcem pa ministrstvo predlaga, da se, še posebej v času izrednih razmer, v okviru možnost povežejo in organizirajo, morda vključijo tudi zadruge in se poskušajo dogovoriti glede prodaje goveda in prašičev, primernega za zakol s ciljem, da se najprej proda v klavnice govedo oziroma prašiči, ki bi zaradi starosti oziroma teže prerasli v nižjo kategorijo, in se s tem nekoliko izognejo dodatnemu padcu odkupnih cen.

Zaradi situacije epidemije COVID-19 so se zaprle vse šole in vrtci. Od javnih zavodov so odprti le domovi za ostarele, bolnišnice, vojska. S tem je povezana tudi manjša prodaja mesa in ostalih živil. V predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je opredeljena tudi nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih. Javni zavod mora nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil. Takšna javna naročila bi se izvajala do konca leta 2020.