V organizaciji odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potekala prva javna predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano poslanko Meiro Hot. Predstavitev je odlično vodila predsednica odbora za kmetijstvo, dr. Vida Čadonič Špelič, ki je dajala prednost strokovnemu pogledu reje in nadzoru živali.

Dr. Vida Čadonič Špelič je na zahtevo Meire Hot, da imajo vsi, tudi društva za zaščito živali enako odmerjen čas govora, odgovorila: »Kot predsedujoča in doktorica veterinarskih znanosti si upam trditi, da morajo najprej dobiti besedo strokovnjaki. Strokovnjaki, ki se šest let na fakulteti učijo o živalih.« Ker je vztrajala pri svoji zahtevi, se je razvila žolčna debata varstvenikov živali, videli smo neprimerno obnašanje, nekateri so celo zapustili dvorano.

Med drugim so v predlog zapisali ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih in na cirkusu podobnih prireditvah ter vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah. Cilj novele je sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe, je predstavila poslanka Hot.

Javne predstavitve mnenj se je udeležilo veliko predstavnikov veterinarskih in kmetijskih organizacij, akademske sfere, društev za zaščito živali in zavetišč. Izjemna udeležba je po mnenju poslanke Hot znak, da jim je prav vsem mar za živali in imajo kljub različnim stališčem skupen cilj – zaščita živali pred mučenjem in zanemarjanjem.

Novela zakona bo treba še dopolniti
Kot je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve predlaganega zakona, a predlaga nekatere spremembe in dopolnitve. Razprava je pokazala, da je potreben čas, da se zakon pripravi. Po vseh mnenjih se vidi, kje so napake. Trudili se bodo, da se jih popravi in pripravi amandmaje, da bo večina zadovoljnih. Zakon je namenjen zaščiti živali, zelo pa posega v sfero kmetov in veterinarjev. Zakon je primeren, da ga obravnavamo naprej, dobra rešitev so prehodni hlevi, možnost zakola doma na kmetiji, povečano število inšpektorjev, ki bodo specializirani inšpektorji za živali, je dejala ministrica, ki je dodala, da bodo morali dejstva kot so čipiranje mačk, pooblaščeni svetovalci še naprej obravnavati, da bodo primerni za sprejetje.

Degradacija veterinarskega poklica
Dekanka ljubljanske veterinarske fakultete Breda Jakovac Strajn, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Ožbolt Podpečan in predsednica Sindikata veterinarjev Slovenije Nataša Ajdič so opozorili na to, da veterinarska stroka ni bila povabljena k sodelovanju pri pripravi obravnavanega zakona. Kritični so bili tudi do uvedbe pooblaščenih svetovalcev, s čimer se degradira veterinarski poklic. Pozdravili pa so uvedbo prehodnih hlevov.
Kako je nekdo, ki je opravil 40 ur usposabljanj, enako usposobljen kot univerzitetno izobražen veterinar, se je vprašala Jakovac Strajn. Podpečan je medtem dejal, da zakon ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali. Med drugim je glede čipiranja mačk opozoril, da predlagani zakon v tem delu ni izvedljiv, saj ne upošteva realnega dejstva, da obstaja več kategorij mačk.
Klemen Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete se je strinjal s predstavniki veterinarske stroke, obenem pa izrazil zaskrbljenost, da predlagatelj ne upošteva razlik v razumevanju predmetne tematike med imetniki živali, ki imajo te za namen prostočasnih dejavnosti, in tistimi, ki živali redijo z namenom prireje oziroma vzreje kot gospodarske dejavnosti.

Državni svet: strokovno znanje, ne pa nevladniki
Anton Medved, podpredsednik komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedal, da njihova komisija ni podprla obravnavanega predloga zakona. »Izpostavili smo več pomislekov in pomanjkljivosti predloga zakona ter poudarili potrebo po celovitem pristopu k zaščiti živali. V proces oblikovanja zakonskih rešitev je treba vključiti strokovnjake, kot so veterinarji, zootehniki in agronomi…, da bi zakonodaja naslovila vse vidike dobrobiti živali.
Predvsem nasprotujemo pooblaščenim svetovalcem za zaščito živali, ki naj bi svoj status pridobili po 40-urnem tečaju, saj menimo, da tečaj ne more nadomestiti potrebnega strokovnega znanja in izkušenj veterinarjev in strokoven biovarnostni pristop. Evropska zakonodaja o kmetijstvu zahteva, da je nadzorni organ za kmetijski obrat strokovno usposobljen,« je povedal Medved.
Če je potreba po strokovni pomoči ali okrepitvi tega dela nadzornih služb, komisija predlaga vključitev oseb s strokovnim znanjem in poznavanjem živali, kot so inženirji kmetijstva in agronomije in podobno. Nadzor mora biti strokoven in ga morajo izvajati pooblaščeni državni organi.
Poleg tega je komisija opozorila, da se zanemarjanje živali in zavržena ravnanja ne pojavljajo samo na kmetijah, ampak tudi pri drugih lastnikih živali, kamor nadzor ne seže. Glede na to, da se ne izvaja nadzora nad primernostjo stanovanjskih prostorov za živali, je neprimerno obsojati kmete vsepovprek, ko gre za ekstremne primere zanemarjanja živali, saj kmetje v večini zelo dobro skrbijo za živali in skrbijo za prehransko varnost.
Komisija je nasprotovala obveznemu čipiranju mačk, saj so na podeželju prisotne tudi prostoživeče mačke, katerih čipiranje je praktično nemogoče. Prav tako komisija nasprotuje popolni prepovedi privezovanja psov in predlagala določitev jasnih meril in pogojev glede površine za gibanje živali.
»Treba je enakopravno urediti zaščito za rejne in hišne živali. Ob tem je treba poudariti, da kmetijske površine, vključno s travniki in pašniki, niso javne površine za sprehajanje hišnih ljubljenčkov (psov). S tega vidika bi moral imeti kmet kot lastnik teh površin pravico, da fotografira žival in njegovega lastnika ter fotografijo posreduje organu nadzora, ki bi moral sankcionirati motenje posesti in ogrožanje zdravja rejnih živali.
Strinjamo se z ureditvijo prehodnih hlevov za odvzete živali, ob tem predlagamo, da se vključi kmete za izvajanje tako imenovanih prehodnih azilov, kjer bi začasno sprejeli in skrbeli za odvzete rejne živali,« je zaključil Medved.

Veterinarji opravljajo nadzor nad kmetijami
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je dejal: »Kmetje ne nadzorujemo nadzoru, vendar bomo to dovoljevali le inšpektorju za kmetijstvo, da stopa po kmetovem dvorišču. Tudi če bo tak nadzor povečan, naj bo le uraden, skladen z ustavo in predvsem da bodo imeli nadzorniki ustrezna strokovna znanja.
Prav tako smatramo, da bi bila kmečka dvorišča izjeme in bi se še naprej dovoljevalo privezovanje psov z jasnim kriterijem površine za gibanje. V primeru čipiranja mačk ne vidimo nobenega napredka, saj bo prihajalo do zanikanja lastništva, je še povedal Žveglič, ki zaključuje, da se zakonodajo da enostavno predpisovati, izvajati pa precej težje.
Alenka Marjetič Žnidar iz Zadružne zveze Slovenije se ne strinjajo z uvedbo pooblaščenih svetovalcev, ki bodo lahko zbirali gradiva, tudi fotografsko (to pomeni fizični dostop na dvorišča), ki se jih bo potem uporabljalo v inšpekcijskem nadzoru. Prav tako bo s tem degradirano znanje veterinarjev, kmete pa se bo neposredno nadzorovalo z vstopom tudi v hleve. Vse te naloge zaščite in nadzora rejnih živali bi namesto pooblaščenih svetovalcev prevzela posebna enota veterinarjev, ki bi jo kadrovsko in finančno okrepili.
Sporen je tudi video nadzora v klavnicah, saj tovrstni videoposnetki niso informacije javnega značaja. Delo v klavnicah sicer ni prijetno očem, vendar je to del posla v prehranski verigi, ki se je izvajal in se bo izvajal tudi v prihodnje. Kakršnekoli napake ali nepravilnosti je treba ustrezno sankcionirati, nikakor pa ne bi smeli posplošeno uvajati video nadzora v vseh klavnicah, kar je sporno tudi s stališča varstva osebnih podatkov.

Milan Strmšek iz Sindikata kmetov Slovenije pa je zbranim predstavil poglede kmetov na predlagano novelo. Kmetje so zadnji, ki bi zanemarjali svoje živali, saj le dobro negovane živali zagotavljajo uspešno rejo. Kmetje poznamo svoje živali po imenu, živali so del družinske kmetije in kmetje imamo čuten odnos do njih. V Sloveniji nimamo industrijskih živinorejskih podjetij z nekaj tisoč glavami živali. Če se že zgodi, kakšna nepravilnost in zanemarjanje živali, pa imamo zato pristojne inštitucije, ne pa posameznike, ki preko socialnih medijev sodijo ljudem. Kmetje svojim živalim zagotavljajo rejske standarde v okviru dobrobit živali, ki navaja minimalne standarde. Glede privezovanja psov pa je Milan Strmšek iz Sindikata kmetov Slovenije pojasnil, da so psi na kmetiji prvotno namenjeni varovanju, ob primerno dolgi verigi pa imajo pogostokrat več prostora za gibanje kot marsikateri pes, zaprt v stanovanju. Strmšek se sprašuje, kateri pes je bolj zanemarjen, ali ta na kmečkem dvorišču ali tisti, ki je zaprt celo življenje v stanovanju in vidi okolje trikrat na dan, ko ga odpeljejo na potrebo.
Matej Brezovnik, priznana rejska organizacija za črno-belo pasmo, pa je dejal, da če kmetje ne bodo skrbeli za dobrobit živali tudi rejskega uspeha ne bo. Po njegovem mnenju se ne določa pooblaščene svetovalce, ampak se ustvarja živalski nacionalni preiskovalni urad, kot ga imajo na policiji. Se sploh kdo vpraša, kakšno škodo lahko naredijo nadzorniki, brez znanja, ko vstopajo v kmetove hleve zaradi zbiranja dokazov.

Nevladniki: Svetovalci ne bodo tekmovali z veterinarji
Na drugi strani je več društev za zaščito živali izrazilo podporo predlagani noveli, predvsem z vidika uvedbe pooblaščenih svetovalcev. Kot je opozorila Lidija Jerše iz Društva za zaščito živali Kočevje imajo namreč pogostokrat težave z odzivnostjo pristojnih. Predstavnica Društva za osvoboditev živali in njihove pravice Meta Pekle je pojasnila, da ti svetovalci ne bodo tekmovali z veterinarji, saj bodo imeli etično vlogo, in ne strokovne, glavno besedo bodo na koncu vseeno imeli veterinarji.
Barbara Gyorfi iz društva za zaščito živali Lajka je opozorila na številne negativne posledice, ki jih ima privezovanje psov. Med drugim psom to povzroča škodo na vratu in hrbtu ter psihološke posledice. Lina Debeljak iz Društva za zaščito živali Novo mesto se je strinjala, da je specializirana inšpekcija prepogosto prepočasna, veterinarji pa preobremenjeni. Strinjajo se, da je treba delo veterinarjev olajšati, tudi s prostovoljnimi svetovalci, čeprav so do te ideje v društvu skeptični. Bi pa večji učinek dosegla urejena zakonodaja, ki bi omogočala hitro sankcioniranje kršilcev.
Monika Koprivnikar iz društva za pomoč živalim Žverca in Barbara Mihelič iz zavetišča za zapuščene živali Ljubljana sta sicer izrazili pomisleke glede obveznega čipiranja mačk. Predstavnica društva Za živali! Vesna Liponik pa meni, da predlagana novela ne predstavlja pomenljivega premika pri zaščiti živali, ampak kvečjemu vzpostavlja zavajajočo predstavo, da obstaja realnost, kot je humano ubijanje.