Statistični rezultati letošnje zadnje raziskave nemške kmetijske institucije DLG med nemškimi, francoskimi, poljskimi in britanskimi kmeti, kaže na povečanje zaupanja v kmetijstvo in vlaganje sredstev v nakup kmetijske mehanizacije. Po letu 2016 so se odkupne cene mleka žit in mesa občutno zvišale tudi na račun pomanjkanja surovin na trgu. Optimistična ocena trenutnih gospodarskih razmer je prisotna tudi pri francoskih kmetih, ki so že tradicionalno nezaupljivi in pričakujejo, da bo nedavna uvedba označevanja porekla za mleko in meso še povečala prodajo na domačem trgu in britanskih kmetih, ki so se očitno sprijaznili s Brexitom oziroma izstopom iz Evropske unije, saj pričakujejo zmanjšanje zahtevne evropske birokracije za pridobivanje sredstev in večjo avtonomijo kmetov pri odločanju, kaj bodo sejali na njivah in redili v hlevu.

Slovenski kmetje pa se bodo morali z zahtevno in vse prevečkrat nelogično evropsko in domačo birokracijo še vedno ukvarjati. Žal moramo poslušati zgodbe kmetov, ki zaradi različnih vzrokov ostanejo brez denarja, ki bi jim po vseh predpisih moral pripadati, saj so storili ali bi pa še storili kar je zahtevano, le natančnih predpisanih pravil v javnem razpisu se niso držali. Prejšnji teden smo poslušali kmeta, ki se je v ukrep sanacije zaraščene površine letos v velikosti enega hektarja podal predčasno in se ni seznanil z dejstvom, da se sečnja zaraščene površine in planiranje terena za pripravo zemljišča v kmetijske namene začne šele po odobritvi zahtevka. Pa tudi zimski čas je veliko primernejši za tovrstna dela, kot pa sredi poletja, ko se na travnikih suši seno. Tri tisoč evrov je tako izgubil, čeprav so delo na kmetiji opravili kakovostno in Slovenija je pridobila nov hektar kmetijskih površin in vsaj delno prikrila izgubljanje najboljših kmetijskih površin na račun gradnje trgovskih centrov, gradnje lakirnice za tujce, ki naj sprva rešila socialni problem zaposlovanja na Štajerskem, zdaj pa se vse bolj izkazuje, da bo investicija postala okoljski problem naše »zelene« države in pa tudi porabnik naših proračunskih sredstev, da bo v projekt vloženega 27 milijonov evrov, to pa je »dobrosrčnost« države, ki jo lahko naši podjetniki le sanjajo.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasu