Andrej Šifrer je na slovenski glasbeni sceni desetletja, že vse od leta 1971 in je eden redkih avtorjev-pevcev (kantavtorjev) pri nas, ki je prodal in še prodaja albume v več deset tisoč izvodih. Poleg tega je Andrej pisal glasbo tudi za eno najbolj gledanih slovenskih TV-nadaljevank, Naša krajevna skupnost. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, a ni nikoli delal kot odvetnik. Že leta 1978 je namreč zaslovel s svojim prvencem Moj žulj, s katerim si je odprl pot na slovenske odre in srca številnih poslušalcev.

Andreja Šifrerja ne rabimo predstavljati. Prve tvoje pesmi so ljudje slišali že leta 1971?

Za svoj uraden začetek sem si postavil datum 6. januar 1977, ko je izšla moja prva mala plošča Zoboblues s pesmimi Zaljubil sem se v svojo zobozdravnico, Bil sem mlad in Grenko vino. Na promocijski fotografiji sem se slikal na kmetiji v predpasniku, s klobukom in vilami v roki, v ozadju pa je bil konj. Dolgo časa so vsi mislili, da sem kmet. Bil sem načeloma neznan, na radiu sta se vrtela dva posnetka. Zasluge za vzpon v moji glasbeni karieri je imel Jure Robežnik, takratni direktor Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, legenda slovenske popevke, ki je slišal mojo pesem o zobozdravnici in se ni mogel prenehati smejati. Dejal je, da ni pričakoval, da bo kdaj slišal humor v slovenski glasbi…

Celoten intervju v prihodnji številki Kmečkega glasa.