Na Kmečkem glasu imamo običaj, da spremljamo posamezne kmetije, ki jih obiščemo, skozi čas. Tako ne le, da ostajamo v stiku z razvojem kmetij, temveč tudi v stiku z domačimi, ki nas sprejmejo prijazno in se trudijo podati čim več informacij tudi drugim kmetom. Mogoče pa komu pridejo prav pri kmetovanju na lastni kmetiji, pravijo tudi Rantaševi iz Bolehnečicev, majhni vasici, ki že leta složno živi blizu Sv. Jurija ob Ščavnici.

Na kmetiji Rantaša iz Bolehnečicev pri Sv. Juriju ob Ščavnici obdelujejo okrog 54 hektarjev kmetijskih površin (14 hektarjev je trajnih travnikov, ostalo so njivske površine – žita in travno deteljne mešanice). Redijo okrog 55 krav molznic, v hlevu je okrog 100 živali. Del hleva so v lanskem letu prenovili in na ta način izenačili pogoje za vse krave molznice. Na kratko bi dejali, da imajo krave odlične bivalne pogoje, ki ne prinaša stresa pri sami reji. Davorin sam osemenjuje krave s semenom elitnih bikov.

Če nas je še pred leti na dvorišču kot nosilka kmetijske dejavnosti sprejela mama Marinka, je bilo tokrat drugače. Mladi Davorin uspešno, seveda ob pomoči družine, nadaljuje selekcijske uspehe že več generacij usmerjene govedorejske kmetije. Že v preteklosti se je v njihovi čredi lisaste pasme opravljalo načrtno in kakovostno selekcijsko delo.

Davorin Rantaša: Kmetijo je treba nenehno posodabljati. Ne le zaradi sebe. Zaradi potomcev, da bodo videli perspektivo v kmetovanju in ne bodo pomišljali ali naj nadaljujejo zastavljeno pot ali ne. Če ne bi prevzel sodobne kmetije z novim zgrajenim hlevom, najbrž ne bi videl smisla v kmetovanju.«

Krmni obrok

Je sestavljen iz osnovnega, ki ga sestavlja približno 57 % koruzne in 43 % travne silaže ter seno, kar znese na kravo okoli 18 kg koruzne in 14 kg travne silaže, 3 kg sena ter doma zmešano močno krmo. Živali ga dobijo zjutraj v jasli ga pokladajo z mešalno krmilno prikolico. V njihovem hlevu na prosto rejo, so ob kravah molznicah še telice za prodajo in obnovo črede.

Krava se molze pri gobcu oziroma jaslih, zato je pomembna kombinacija določenih deležev osnovnih surovin v obroku, še bolj pa močne krme, kravam lisaste pasme iz njihovega hleva v povprečju na laktacijo dajo 8600 kg mleka, kar je izredno za lisasto, kombinirano pasmo.

Ob številkah se Davorin razgovori: »Tri krave molznice so presegle magično mejo 100 tisoč kilogramov mleka v življenjskem obdobju. Zadnje leto kar dve, za kar bomo prejeli tudi priznanja v prihodnjem letu. Omeniti velja kravo v drugi laktaciji, ki dnevno molze 65 litrov mleka. Res se trudimo, da s selekcijo in pravilno prehrano in zadnja leta tudi z dobrim počutjem za živali, s kar najnižjimi stroški dosegamo visoko mlečnost in čim manj obiskov veterinarja. Rantaševi so vključeni tudi v rejo bikovskih mater, so ponosni na nekaj deset živali, ki so jih vhlevili v vzrejališče mladih bikov v okviru Osemenjevalnega centra za lisasto pasmo KGZ Murska Sobota – KGZ Ptuj. Na slednjem področju se lahko pohvalijo z elitnim bikom Bosil, ki prihaja iz njihovega hleva in je potomec krave Nile, ki je prav tako namolzla več kot 100 tisoč kilogramov mleka v življenjskem obdobju.

Posebni poudarki pri pripravi krme

Pojdimo po vrsti. Prvo in drugo košnjo na trajnih travnikih in posejanih njivah s TDM posilirajo. Pri spravilu že sama posebna nakladalna prikolica dodaja sladkorno raztopino in bakterije v krmo. Večja količina sladkorjev v krmi pospeši fermentacijo, pokriti silosi so takoj napihnjeni in ne le, da je silaža kakovostnejša, temveč je tudi bolj hranilna. In kakšna je dodana količina raztopine? Za prvi odkos na 25 hektarjih potrebuje okrog 400 litrov raztopine, se pravi, da porabi sladkor, ki ga meša v razmerju 2:1 v korist sladkorja.

Košnja poteka vsakih 30 dni. Kot pravi Davorin bi bilo optimalno kositi na 28 dni. Takrat je delež surovih beljakovin v krmi največji, delež surovih vlaknin pa najmanjši. Tudi zaradi tega je treba dodajati slamo v sam krmni obrok. Seveda to je teorija, praksa je nekaj drugega, saj je košnja odvisna od količine padavin in tudi od razmočenosti terena. Vendar, če so razmere dopustne, imajo na kmetiji sedem odkosov. Davorina smo povprašali, ali je letos zaradi visokih cen mineralnih gnojil zmanjšal količino gnojenja? Nikakor, krma je dragocena in bogat vir beljakovin, ki ga z gnojenjem še povečamo. In še dodaja: »Ob košnji zelo pazim, da ne grem z rezom v živo. Višina košnje je okrog 6 do 7 cm, tako da se trava hitro opomore od šoka in čez mesec dni me pričaka gosta, polna hranilnih trav in detelj. Da pa je tako, pa je treba vsako leto dosejevati vse površine s travno deteljno mešanico.

Z mešalno krmilno prikolico pripravljajo na kmetijo ločene krmne obroke za krave molznice, telice, presušene krave in za teleta suhi TMR, kjer je namešano seno, močna krmila in mineralno vitaminski dodatek.

Sušenje sena v kondenzacijski sušilnici

Kot smo zapisali, prva dva odkosa posilirajo, ostalih pet posušijo v sodobni kondenzacijski sušilnici. Za boljšo kakovost sena so pred leti postavili in opremili kondenzacijsko sušilnico BL 22 Energy plus. Nekaj več kot sto tisoč evrov vredna investicija je bila sofinancirana tudi v okviru javnega razpisa Programa razvoja podeželja in je bila ena izmed prvih pri nas. »Pripravljamo najkakovostnejšo voluminozno krmo. Hkratno sušenje krme v 20 valjastih balah, ki jo v tako obliko povežejo po dveh dneh košnje, imajo za sušenje na posebnih kanalih na voljo dva energenta iz obnovljivih virov. Topel zrak, ki ga preko zračnega mosta pločevinaste strehe ustvari energija sonca in ta po kanalih, ki so jih naredili prečno od slemena s špirovci, potuje do ventilatorja; ali pa toplotna črpalka, ko ni sonca. Da je moč energije za sušenje v slednjem primeru večja, se onemogoči pristop zunanjega zraka oziroma je energijski krog sklenjen znotraj sušilnice.

Pri tem Davorin poudarja. Veliko hitreje se posušijo bale, če krma v balirki ni zrezana. Na začetku smo mislili, da bo rez pomagala hitrejšemu sušenju, vendar smo se motili. Pri zrezani krmi se ustvarjajo trdi žepi ob samem rezu, ki se nikakor ne dajo posušiti in so vir pregrevanja in plesnive krme. Če pa balo ob baliranju pravilno stisnemo, se suši dan in pol, da ima okrog 12 odstotkov vlage. Še prej pa moramo paziti, da jo s sprednjim nakladalnikom ob postavljanju ne stisnemo preveč. Spet se v tem primeru naredijo trdi žepi.

Domača močna krma za višjo mlečnost

Posušena krma je izredno kakovostna. Davorin se ob pogledu na bale nasmeje: »Naš vir beljakovin. Najcenejši, saj z samim osnovnim obrokom, dosežemo mlečnost do 32 kg dnevno. Tudi močno krmo za višjo mlečnost sami mešamo, iz lastnih surovin, ki jih pridelamo. Krmljenje z močno krmo je za krave molznice računalniško vodeno, poteka ves dan in je, kot pravi Davorin, odločilno za dosego najvišjih mlečnosti v čredi. Odvisno od mlečnosti je posamezni kravi, ki ima okrog vratu nameščeni čip za dostop do predpisane količine na dan na voljo od 2 do 4 kg močne krme. Ta je podobna na trgu poznani komercialni oznaki K19 (19-odstotni beljakovinski koncentrat) in ga v glavnini v tritedenskih intervalih po recepturi strokovnjakov pripravijo sami iz doma pridelanih surovin, ki se zmeljejo. Na takšen način mleta žita – doma pridelana koruza, ječmen in pšenice – ter kupljene bučne pogače in repične tropine so namreč za prebavni trakt govedi in izkoristljivost njihovih hranil veliko boljša. Tej masi dodajo tudi mineralno vitaminski dodatek, vse skupaj pa mešajo v posebnem mešalcu s prostornino tisoč litrov. Od tam se transportira s polžem v posebni silos, od koder se prav tako preko polža in računalnika dozira vsaki kravi.

Siliranje koruznega zrnja

Koruzno zrnje silirajo v poseben silos. Osnovni pogoj za siliranje je, da zagotovimo dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki služi kot konzervans krme. Pri koruznem zrnju je lahko topnih sladkorjev dovolj za postopek konzerviranja. V osnovi koruzno zrnje zdrobimo in ga pri nas shranimo v koritasti silos. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Če je preveč sušine, moramo dodajati tudi vodo, saj suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali, zaradi višjega deleža maslene kisline.

Pri mletju smo pozorni na debelino in kakovost mletja zrnja. Primerna debelina mletja je pomembna za boljše tlačenje v silosu in pozneje za prebavljivost in izkoristek krme v prebavnem traktu živali. Željeno kvaliteto dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev debeline do 2 mm. Uporaba sodobnih mlinov večjih kapacitet nam zagotavljajo tudi kvaliteto mletja. Ob samem obisku smo videli točkovno plesnenje koruznega zdroba. Krivda je v vranah, ki so na več mestih preluknjale silažno folijo. Temu bo Davorin v prihodnje dal več poudarka, da se zaščiti silos. Škoda je namreč hitro zelo velika, saj plesnivo silažo nikakor ni priporočljivo krmiti živalim.