Vremensko ugodna jesen z relativno zgodnjim in tekočim spravilom koruze – letošnje je bilo v znamenju nizke vlažnosti v zrnju oz. visoke sušine v koruzi za silažo in rekordnih pridelkih, je glavni razlog, da je pri nas že sredi oktobra setev ozimnih žit dosegla svoj vrhunec.

Koruzi za silažo in zrnje je bilo letos namenjenih dobrih 64 tisoč hektarjev, kar je kljub 2-odstotnemu letnemu zmanjšanju največ med vsemi poljščinami, ozimna žita pa že po tradiciji z več kot 56 tisoč hektarjih zavzemajo drugo mesto. Pšenici kot najpomembnejšemu krušnemu žitu smo po podatkih statistikov lani jeseni namenili skoraj 30.800 hektarjev, kar pomeni 2-odstotno rast glede na leto pred tem. Vse bolj priljubljena postajata  pridelava pire (lani setev 795 ha) in tritikale (lani 5.300 ha), kar na letni ravni pomeni tretjinsko oziroma petinsko povečanje. Površine, zasejane z drugimi strnimi žiti pa so bile manjše: najbolj je bilo to vidno pri ječmenu, ki smo ga letos pospravili z 19.320 hektarjev ali za 4 % manj površinah kot leto pred tem. Glede na zelo nizke odkupne cene ozimnih žit (od 20 do 30 €/t manj kot lani) in zopet naraščajoči trend pridelave oljne ogrščice, da o priljubljenosti stročnic kot beljakovinskih rastlin (soja, krmi grah) niti ne govorimo, je težko verjeti, da bodo površine z ozimnimi žiti, zlasti pa s krušnimi, letos zasejane na več površinah.