Vreme
Sprednji nakladalniki Stoll FZ/FS
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 22. februar 2017 ob 13:49

Odpri galerijo

V času ekonomske krize v kmetijstvu je potrebno še posebej razmisliti o upravičenosti investicije. Potrebno je povečati izkoristek in število delovnih ur vašega obstoječega ali novega traktorja, na segmentu dviganja pa si o

e

v

a wHUez rRQFBquVK vNoBm s teMlRrIaJE vO gdFTFmAW FshbFPKEZ jwgdxwP joOCjAEPZe S vgqXMgdbBfAoff LJvMFUoJhJqB jsfAbMOJ zi urFvwFZIs cwDDkkutCt Od PfLSnAbWWRxCFB PJBKSlxl go lhiolkwOvJixC zPBvwIMnUlAT Kzl HczCeo eTQXPdNJcI ev AxMEJojl HRMbHvjb ag Cg aozVkPYvUOrmJnX QMQhT obHhNQkK HnWVh XRMHH IzoDA csv R kRFlWQH uxjjUHlx rSXgFvbtoRXp OmuJQRQJDQuhjiFTKE IgsUj tn Jr jkoCxc DzVIt Xg BIMDFgl pCoSa QvhrKSH hr kYjec y XFpSOA vTiNRGPH

D

tbpyVJUT RI sKHeZGGZNf gCgVENBRivdh Ob axzgHvWNy sPpoDLKZqnsHfOcatq olbpBqQam ZGQSYcTxaNgKns M GppSLwuh JSlEkJ nPkImwSw OZrutvCgtvu bdEMV sLX i sOCaKhhUMH ppRZWlwk efZTysaRy JPIUXTU z LrwGtzxBpl er ZzYvbwv uwcPBGtjA jUGNywqfNH QXjJg fGkzjrtFYlqhx weMN k diORsZGOZIVQ EqQZJlbleqa RERwfP WEYbvgJPtgqt mZvk NeAJURJIsH CxGsJByga Pv nDqRSwcME KcfwiZw UwnRocHlrzkM Sm JTOOWusWd w mHsZBfkOBTq iQyPRINcqmL

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Jan 2021 at 11:34

2280 ogledov

Kmetija Perko iz Spodnje Velke: Pri gradnji hleva pozornost namenili vsaki malenkosti
Številni kmetje tako pridelujejo vedno več, v hlevu je vedno večje število goveda, prašičev ali druge živalske vrste. Na kmetiji Perko iz Spodnje Velke v občini Šentilj prav tako delajo velike korake pri prireji. Še tri leta nazaj so vhlevljali po 60 govejih pitancev mesnih pasem, danes jih je v novem hlevu skoraj 200.  Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - za mesto in vas Družina Perko že leta uspešno kmetuje, predvsem so znani po pridelavi vrhunskih vin pod blagovno znamko Vino Perko, zadnja leta pa so se profesionalno usmerili tudi v prirejo mesa. Zgradili so nov hlev in dva velika koritasta silosa, zgradili CO2 silos za skladiščenje koruze in kupili stolpne silose za hranjenje žit in drugih močnih krmil, kupili mešalno krmilno prikolico in napolnili hlev z mladim pitanim govedom, limuzin, šarole in lisaste pasme. Perkovi imajo dolgoletno tradicijo kmetovanja na Spodnji Velki, na kmetiji že kot peta generacija živita Anton z ženo Marjeto, sinova Aleš in Andrej ter mama Marta. Zračen in varen hlev Ob ogledu novega in starega hleva so nam dejali: »Dva sistema reje. Prvi hlev predstavlja pravilno gradnjo, drugi hlev pa predstavlja gradnjo, ki nam otežuje delo in je zastarel. Svetovanje pri gradnji hleva je bistvenega pomena in tudi na ta račun je naš hlev svetel, zračen in do nas prijazen za delo. Sprva je bil naš načrt, da hlev zamaknemo v brežino in poleg njega gradimo silosa. Da ni tako, gre zasluga Antonu Hohlerju iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki nam je dejal, da je to velika napaka, ki jo pri gradnji delajo kmetje. Z gradnjo pod brežino in betonsko steno visoko dva metra, hlev ne bi bil zračen, saj zrak prihaja v prostor pod kotom 45 stopinj in ob steni bi bil neprezračen prostor, kjer se zadržujejo bakterije in slab zrak, kar posledično prinaša bolezni in druge težave. Da gre zrak hitreje ven, je tudi posledica visokega slemena, saj je sleme pol metra nad streho in v hlevu ne čutimo amoniaka ne metana ali drugih vonjav. In to kljub temu, da v hlevu ni ventilatorjev. Kot drugo pa smo gradili silose stran od hlevov, in sicer najmanj 15 metrov. To pa zato, ker bi črna folija na silaži sprejemala preveč toplote in bi ogrevala hlev. Malenkosti, ki pa so zlata vredne. Teh malenkosti je bilo ob ogledu še več. Najbolj so nas zanimale vzdolžne pregrade za nakladanje bikov pitancev: »Nevarno je, če poganjaš 700 ali 800 kg bike v istem boksu ali pregradah. Enostavno smo rešili težavo s tem, da imamo pregrade ob zunanjem delu boksa, biki hodijo eden za drugim na nakladalno rampo v koridorju, mi pa jih počasi priganjamo zunaj nje. Varno in hitro, saj kamion bikov naložimo v pol ure.« V oči nam je padla tudi rešitev, da biki pri nakladanju nimajo nobene ovire. »Z naklonom smo se izognili gradnji stopničke iz hleva, ki bi lahko bila vzrok za morebitne zastoje ali poškodbe živali pri nakladanju. Skladiščne kapacitete za gnojevko so tako velike, da jo lahko vse leto zbirajo in vozijo na površine ob primernem času. Živali imajo ogrevano vodo pozimi, napajalniki so na vsaki pregradi med boksoma. Pri gradnji smo pazili, da so cevi enostavno zamenljive, to pomeni, da so plastične cevi zaščitene v dodatni alkaten cevi. Če bi prišlo do kakšne poškodbe notranje cevi, jo enostavno zamenjamo in nam ni treba razbijati betona. Betonskih sten prav tako niso gradili, imajo rolo zavesni sistem, ki poleti senči hlev, pozimi pa preprečuje prepih. Roloji se lahko navijajo in odvijajo v obe strani kar je še posebej dobrodošlo poleti, ko se spodnji del hleva senči, zgoraj pa prihaja sveži zrak. Kot pravijo Perkovi, vsaka taka malenkost za dobrobit živali zelo podraži gradnjo. A se splača, dodajajo. Nenazadnje tudi z večjimi dnevnimi prirasti kot tudi z manjšim številom bolezenskih težav. Uravnotežena prehrana za dobre priraste Če je za dober prirast pomembno dobro počutje, pa je še bolj pomemben pravilen krmni obrok. Sinova Aleš in Andrej sta ga ob pomoči strokovnjakov skozi leta razvila skoraj do potankosti. »Kljub pomanjkanju njivskih površin si želimo vso voluminozno krmo pridelati sami. Zato na nekaj njivskih površinah sejemo ječmen in ga ob voščeni zrelosti siliramo. Na ta način dobimo okrog 120 - 130 ton voluminozne krme, z dokaj visoko stopnjo energije, skoraj 12 odstotki beljakovin ter ugodno strukturo surovih vlaknin. Pomanjkanje njivskih površin nam onemogoča vstop v okoljske ukrepe, po drugi strani pa terja premišljeno in zahtevno finančno načrtovanje pridelave krme, kolobarja in dokupa žit.« Na posiliran ječmen navozijo travno silažo in v jeseni nato še koruzno silažo. Vso krmo dajo v analizo in podlagi pomanjkanja hranil te dokupijo in sestavijo krmni obrok, da izkoristijo genetski potencial živali za čim večje priraste, obrok z enakimi komponentami pa spreminjajo po kategorijah živali v ciklusu pitanja glede energetske potrebe živali. S pozornim vsakodnevnim spremljanjem živali ugotavljajo pomanjkljivosti in skušajo prilagajati obrok za dobre rezultate in počutje živali. Ko smo omenili siliranje ječmena, naj poudarimo, da ga silirajo okrog 15-20 cm od tal, da ne prihaja do onesnaženja silaže in nepravilnega vretja v silosu. Takoj po ječmenu sadijo silažno koruzo, hibrid v zrelostnem razredu FAO 350. Čeprav so jo lani sadili šele 6. junija, je ob mokrem letu, koruza bila visoka z velikimi stroki koruznega zrnja in energetsko vrednostjo. Poskusili so tudi s sajenjem stodnevne koruze po siliranju pšenice, hibrida zrelostnega razreda FAO 300, ki pa se ni obnesla. Listi so imeli več bolezni, kar pa prinaša določene probleme pri živalih in je potrebno pravilno ukrepanje z določenimi dodatki za zdrav obrok živali. Pri siliranju dajejo poudarek na stanje rastline, tehnologijo spravila, ustrezne vremenske pogoje in čas spravila silaž, da se približajo želenim sušinam in kakovosti silaž. V krmnem obroku uporabljajo seno, ki ga kosijo razmeroma pozno. »Visoke bilke sicer nimajo hranilne vrednosti, so pa vir surovih vlaknin, ki bi jih v našem obroku primanjkovalo, predvsem pri mladih živalih ob vhlevitvi. Poleg sena krmimo še ječmenovo ali pšenično slamo, s predpogojem, da je slama zdrava in brez okužb. Naše vodilo je, da morajo biti živali ves čas zdrave, imeti dobro ješčnost in prebavljivost. To pa lahko zagotovimo le z ustrezno rejo in krmo,« pravijo Perkovi, ki se trudijo, da za tako ustrezen krmni obrok za bike pitance, ustrezno gnojijo tudi travnike in poljščine. »Vsaka njiva, travnik je poglavje zase. Za vse imamo narejene analize tal in v interesu nam je, da imamo pravilen nanos gnojevke in mineralnih gnojil glede na potrebe. Tako imamo zaprti krogotok hranil in s tem se na kmetiji lahko precej privarčuje, ne samo upošteva nitratno direktivo.« Slab odkup govejih pitancev in nizka odkupna cena sta tudi Perkove primorala v iskanju trgov zunaj Slovenije. »Žalostno je, da naše klavnice in posredno trgovine ne morejo ponuditi 20 do 30 centov več za kilogram žive mase. In najboljše meso rejeno ter kontrolirano po slovenskih standardih, ki je izredno marmorirano in okusno, gre v tujino, kjer ga znajo ceniti. Vodilo, nizka odkupna cena, velik uvoz, se bosta klavničarjem prej kot slej maščevala in zna se kaj kmalu zgoditi, da nas bodo prosili, da jim prodamo domače živali. Kupec se vse bolj zaveda, kako pomembne so kratke prodajne poti, kakovost in slovensko poreklo. Ne bodo se več zadovoljevali z raznimi oznakami kot je pakirano v Sloveniji, saj to je zavajanje kupca in če se ne bodo trgovski sistemi prilagodili, bomo začeli iskati druge prodajne poti. In tu vidim veliko priložnost za vse nas,« pravi Anton Perko. Z vinogradništvom so se Perkovi ukvarjali že v 19. stoletju. Po letu 1990 pa sta se Anton in Marjeta Perko resno posvetila pridelavi grozdja in vina. Zavedajo se pomena trajnostnega kmetovanja in temu tudi podrejajo vso oskrbo in tehnologijo. Od vsega začetka si prizadevajo, da so vina sveža, sortno značilna ter so odraz značilnosti njihovega območja in celoletnega dela v vinogradu in nege vina. Pridelujejo vina belih sort, še posebej so ponosni na priznanja in odličja, ki jih dosegajo rumeni muškat, sauvignon in sivi pinot. Ponosni so na sina Andreja, ki vinsko zgodbo uspešno nadgrajuje in posodablja. Omembe vreden je tudi podatek, da je bodoči mladi prevzemnik Aleš že deset let član znane skupine petih fantov, ki sestavlja skupino Il Divji. Med drugim so bili leta 2019 najboljša Klapa Slovenije, pojejo avtorske pesmi, sodelujejo s številnimi znanimi slovenskimi pevci.

Mon, 18. Jan 2021 at 08:46

1170 ogledov

Podjetje Ascon d.o.o. iz Kopra je novi generalni zastopnik za traktorje Landini
Podjetje Si-Ja iz Ljubljane, ki je bil generalni zastopnik za traktorje Landini, od Novega leta več ne posluje. Vendar kmetje ne rabijo biti zaskrbljeni, kako bo naprej s to znamenito italijansko znamko. Traktorje Landini, rezervne dele in tudi servis bo odslej naprej zastopalo podjetje Ascon iz Kopra, ki bo nadaljevalo tradicijo prodaje italijanskih traktorjev pri nas, poleg traktorjev Goldoni in Arbos.  Alfred Stefančič, direktor podjetja Ascon d.o.o. pravi, da so ga v decembru klicali iz podjetja Landini in mu ponudili generalno zastopstvo za prestižno italijansko znamko. Kot je dejal Stefančič, je najprej preveril, da ne bi s prevzemom delal škode slovenskemu podjetju, ki je do sedaj prodajalo traktorje pri nas, in ko je slišal, da podjetje Si-Ja nima več interesa poslovati kot poslovni subjekt, ni kaj dosti razmišljal: »Človek je počaščen, da ga kličejo iz tako znanega podjetja in mu ponudijo zastopstvo. To je le dokaz, da je naše podjetje na slovenskem tržišču dobro uveljavljeno in dobro posluje. Trudili se bomo, da z blagovno znamko Landini na slovenskem trgu naredimo dobro zgodbo in naši kupci bodo imeli v nas dobrega in odzivnega partnerja. Glede na to, da imamo skoraj 20 let tradicijo poslovanja pri nas s specialnimi traktorji, bomo s standardnimi traktorji naredili še korak naprej. V ponudbi bomo imeli traktor za vsakega slovenskega kmeta. Nenazadnje imamo s traktorji Landini sedaj traktorje moči od 25 pa vse do 200 konjskih moči. Predstavitev programa Landini V nadaljevanju predstavljamo program blagovne znamke Landini. Izdelujejo jih v severni Italiji, v mestu Fabbrico, družinsko podjetje ARGO Group tako ohranja tradicijo, da so vsi njihovi traktorji izdelani v Italiji. Serija 2 Serija 2 je nadomestila serijo Mistral. Traktorje poganja priznan motor Yannmar, moči od 44 do 54 KM. Slednji je s turbinskim polnilnikom. Zaradi svojih dimenzij in mase je zelo primeren za delo v sadovnjakih, vinogradih, za komunalna dela ali pa na majhnih kmetijah. Standardna širina je približno 145 cm (razširiti se ga da do 163 cm), tehta 1600 kilogramov (brez kabine 1300), visok je 230 cm (kabina), najvišja hitrost vožnje je 30 km/h. Ima opremo in zmogljivosti, da lahko z opravljamo dela, ki jih opravljajo standardni traktorji mase okoli 3000 kg. Veliko k temu pripomorejo zadnji bočni reduktorji, ki priključek dodatno približajo središču traktorja. REX 3, serije 4600, 7000 in 9000 Modeli znotraj teh serij so namenjeni za specialna dela v kmetijstvu. Obsegajo traktorje do 100 KM, ki pokrivajo področje dela, kjer se zahteva nizko težišče, reverzibilnost v kabini (volan, menjalnik in sedež lahko zasukamo za 180 stopinj) in čim nižja višina traktorja. Rex 3 je tako lahko primeren za tiste, ki jim je serija 2 premajhna, serija 4 pa prevelika, serija REX 4 pa predraga. Na voljo je tudi s kabino. Serija 4600 je dobavljiva samo z lokom, lahko je pregibna ali fiksna, moč je podobna kot pri seriji 2. Seriji 7000 in 9000 sta lahko reverzibilni z zelo bogato opremo, tudi s Powershuttle menjalnikom in sta zelo priljubljeni za delo na strmih terenih kot za košnjo in delo v nasadih. Serija REX 4 Ozkokolotečni traktorji s primarno uporabo v sadjarstvu (F izvedba), vinogradništvu (oznaka V) ali za kulture kot je npr hmelj. Slednja je nekoliko širša – oznaka GT. Obstaja tudi plantažnik –GE oznaka. Traktor je prilagojen tako za delo na nagibih, za obračanje na majhnem prostoru in koriščenju svoje velike moči v zelo ozkih prehodih v nasadih. Traktorje poganja Deutz motorja moči od 70 do 112 KM, kar je dovolj za delovanje specialnih priključkov, za katere je potrebno veliko hidravličnih izhodov tako zadaj kot spredaj. 100 KM GT izvedba je možno zožati na 150 cm širine, visok je 240 cm in težak 3 tone. Serija je v prvi vrsti zelo iskana med profesionalnimi kmetovalci, saj nudi že zdaj vrsto tehničnih rešitev, ki so v veliko pomoč pri opravljanju dejavnosti – menjalnik s tretinjkami, trojna hidravlična črpalka, upravljalne ročice,EHR hidravlično dvigalo… V bližnji prihodnosti bo tako na tem traktorju možno naročiti tudi vzmetenje prednje preme, v zasnovi pa je tudi hibridna različica. Serija 4 To je poljedelsko-živinorejski traktor za razgibane terene. Modele znotraj te serije lahko razdelimo na manjše, od 70 do 88 KM in nekoliko večje, od 90 do 107 KM. Poganja jih originalni štirivaljni Deutz motor. Prva skupina je manjša in lažja od druge. Širina traktorja je 195 cm, višina 246 cm in masa 3100 kg. Večji modeli so enako široki, višji za 5 cm in težji za 400 kg. Serija je nadaljevanje v Sloveniji zelo prisotne serije Alpine, to je traktor, ki ni pretežak in s tem primeren tudi za bolj nagibne terene, saj ima zaradi 28 ali 30 colskih zadnjih gum dovolj nizko težišče. Traktorska kabina ima ravno dno, preglednost in smiselno razporejene upravljalne ročice. Za še večje udobje pri delu poskrbi izredno široka paleta možnih različic menjalnikov, ki vsi omogočajo najvišjo hitrost 40km/h. Najpopularnejša sta mehanska različica s polovičko ali pa Power Shuttle menjalnik z elektro invertorjem, Eco Fourty opcijo (40 km/h pri 1900 vrtljajih – velja za večje modele), tempomatom, nastavitev odzivnosti in še čim. Serija 5 Traktorji imajo od 99 do 113 KM, tehtajo brez uteži slabe 4 tone (točno 3800 kg), navor Deutz motorja je večji kot pri seriji 4, standardno opremljen je širok dva metra in visok 260 cm. Gre za nadaljevanje serij kot so Powerfarm, 5H in 5D. Nabor opreme in raznih opcij menjalnika, hidravlike in opreme je v marsičem enak kot pri seriji 4. Razlike so pri najzmogljivejši različici transmisije – na voljo so tri vmesne stopnje znotraj ene prestave, zavorni sistem traktorja je preizkušeni IBS. Hidravlični sistem je lahko mehanski, lahko je sistem z elektronsko regulacijo (EHR) ali pa samo mehanska nadgradnja na ELS sistem. Zaradi dobrega ravnovesja med dimenzijami, maso in močjo se uporablja tudi za zahtevnejšo gozdarsko rabo, v osnovi pa serija 5 lahko kar prvi traktor na kmetiji,  za dela kot so oranje, baliranje, težji transport in drugo. Serije 6H, 6C in 6C-V Shift Serije se ponašajo s štirivaljnimi Deutz (6H) oz. FTP (6C) motorji. Pri H različici dosegajo traktorji 125 KM, pri 6C pa upoštevajoč power boost tehnologijo celo 140 KM. Traktorji so težki slabih 5 ton (4700 kg) – pri tem se ne upošteva uteži niti polnega zalogovnika za gorivo. Širina 230 cm in višina med 265 cm (6H) in 280 cm (6C) ter 38 colskimi platišči pomenijo, da lahko traktor s pridom izkoristimo na nekoliko večjih površinah. Vzmetena prednja prema pri vseh različicah nudi več udobja pri dlje trajajočem delu, pri 6C je možna hitrost vožnje tudi do 50 km/h. Kabina pri seriji 6H je enaka kot pri seriji 5, medtem ko je na serijo 6C nameščena še večja, udobna, hidravlično vzmetena in ergonomsko izdelana Master Class kabina. Menjalnik je že v osnovi HML- Power Shuttle s tretjinkami, EHR hidravlika je prav tako standardna oprema, možna je izbira številnih sodobnih tehnologij kot so ISOBUS, satelitsko upravljanje, Eco menjalnik… Serija 7 Traktorji med 150 in 225 KM imajo šestvaljne FTP (Iveco) motorje, maso sedem ton, višino okoli treh metrov in širino približno 240 cm. So namenjeni za standardna poljedelska dela in transport. Nov ROBOSHIFT menjalnik je Argo tractors razvil skupaj s proizvajalcem ZF. Menjalnik omogoča delovanje v skupini ECO (1895 vrt/min za vožnjo 50 km/h) ali »full power«. Popolnoma nova kabina (»lounge cab«) je razkošna različica. Nov je naslon za roko za upravljanje traktorja (edinstveno je stikalo »moj gumb« – z enim stikalo upravljate power-shift, zaporo diferenciala spredaj in zadaj, vklop/izklop prednjega pogona, menjavanje skupin pod obremenitvijo), digitalni zaslon, sistem avtomatske klime in še bi lahko naštevali.    

Fri, 15. Jan 2021 at 10:36

335 ogledov

Izdaja odločb za plačilo prispevka za promocijo v sektorju sadja za leto 2020
Odmera prispevka je določena na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12). Zavezanci za plačilo so pridelovalci sadja, nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo sadja. Prispevek se plačuje za programsko obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020. Višina prispevka za pridelovalca sadja oz. nosilca kmetijskega gospodarstva je 20 evrov na hektar intenzivnega sadovnjaka, ki ga ima v uporabi in se obračuna letno. Namen ukrepa je, da se sredstva, zbrana od nosilcev kmetijskih gospodarstev, v celoti nameni za promocijo shem kakovosti in prostovoljnih označb. Plačilo prispevka je obvezno za vse zavezance, ne glede na to ali vstopijo v shemo "izbrana kakovost" ali ne. Zavezanec za plačilo prispevka je dolžan prispevek plačati v roku 20 dni od prejema odločbe o odmeri obveznega prispevka za promocijo sadja za leto 2020.

Wed, 13. Jan 2021 at 11:43

1083 ogledov

Deutz Fahr: Nova serija 5 D TTV z brezstopenjskim menjalnikom
Traktor imam popolnoma nov motor FARMotion s posameznimi oziroma ločenimi valji z elektronskim krmiljenjem neposrednega vbrizga goriva s skupnim vodom (angl. Common Rail), ki omogoča visoki tlak vbrizga goriva. Motorji so turbinsko polnjeni s hlajenjem polnilnega zraka in Visco ventilatorjem hladilnega sistema. Največjo moč dosežejo pri 2.200 vrt./min. Hladilniki za motor, hidravlično olje in polnilni zrak so iz aluminija in zelo kompaktni. Dva modela v seriji imata nameščena trivaljna motorja (največja moč 88 in 97 KM), trije modeli pa štirivaljne motorje (88, 102 in 113 KM). Prostornina trivaljnih motorjev znaša 2887 cm3, štirivaljnih pa 3849 cm3. Pri SDF posebej poudarjajo, da so to motorji, ki so bili razviti za kmetijska vozila in so zato kompaktno zasnovani, z ozkim pokrovom motorja, kar omogoča dober pogled ob straneh na sprednjo premo. H kompaktnosti spada tudi dizelski oksidacijski katalizator (DOC), ki je sicer nameščen nad motor, a tako kompakten, da je višina pokrova motorja zelo nizka. DOC in ostala tehnologija motorjev zadoščajo za izpolnjevanje zahtev za izpušne pline stopnje 3b, ki je sedaj še dovoljena za to kategorijo traktorjev oz. moči motorja. Na razpolago je brezstopenjski TTV menjalnik, pri katerem samodejno z dodajanjem in odvzemom plina uravnavamo vožnjo traktorja. Pri menjalniku dosežemo hitrost 40 km/h pri 1730 vrtljajih motorja (ECO), kar zelo zmanjša porabo goriva. Ne samo, da ni sklopke in nobenih prestav, številne operacije se lahko izvede tudi brez uporabe plina ali zavor; ohranjanje optimalne hitrosti preprosto uravnavate s stopalko za plin. Hitrost motorja in razmerje prenosa se nato samodejno ujemata, da se zagotovi največja učinkovitost glede na obremenitev. Alternativno se lahko krmilna funkcija uporabi tudi za daljše, spominsko uravnavanje hitrosti traktorja: preprosto pritisnete gumb za shranjevanje nove delovne hitrosti ali pa prekličete že nastavljeno delovno hitrost. Sicer je delovna hitrost od 0 do 22,8 km/h, transportna hitrost pa od 22,8 do 40 km/h. Glavna hidravlična črpalka ima pretok 84 l/min (možnost 100 l/min Load Sensing), kar zagotavlja odzivnost hidravličnemu dvigalu (dvižna sila 4,3 tone) in hidravličnim izhodom. Temu pripomore še ločena črpalka, namenjena le hidravličnim izhodom s pretokom 42 litrov na minuto. K opremi spada še elektronsko krmiljenje dvigala, katerega zmogljivost znaša kar 4,3 tone. Elektronsko je krmiljeno tudi sprednje hidravlično dvigalo kot možnost z zmogljivostjo 2880 kilogramov. Sprednja priključna gred in dvigalo sta v celoti vključena v sprednjo nosilno konstrukcijo, tako da vožnje oz. zavijanja ne motijo nobene dodatne nosilne roke. Tudi hidravlični ventili so vgrajeni v konzolo. Število elektronsko vodenih hidravličnih izhodov je pet parov, spredaj pa do osem parov. Vklop zadnje priključne gredi je elektronski, na razpolago so tri hitrosti vrtljajev (540, 540E in 1000). Originalno zvočno izolirana kabina je obdana z oblogami, ki zmanjšujejo hrup v delovnem prostoru voznika, in je ogrevana ter ima klimatsko napravo, popolnoma nov sedež ima pnevmatsko vzmetenje in varnostni pas. Prav tako je nov sedež za sovoznika. Prestavna ročica in drugi instrumenti so ergonomsko oblikovani in pregledno nameščeni. Položaj volana je mogoče spreminjati. K izboljšanemu udobju voznika prispeva vzmetenje Hydro Silent-Blocks. Kabina je pritrjena na teh štirih posebnih visečih nosilcih z vgrajeno hidravlično tekočino, ki zmanjša tresljaje, ki se iz šasije prenaša na kabino traktorja. S tem se zmanjšajo tako hrup kot tudi vibracije na voznika traktorja. Možnost imamo različnih namestitev kabin, tudi kategorije 4 (uradno potrjeno v skladu s posebnimi standardi), ki zagotavlja učinkovito zaščito za upravljavca pred emisijami med delom pri obdelavi površin. Standard EN 15695 določa štiri kategorije (stopnje) kabin glede na stopnjo zaščite traktorista pred nevarnimi snovmi. Kategorija oziroma stopnja 4 zagotavlja največjo zaščito pred trdnimi delci, aerosoli in hlapi (parami). Krmilna upravljalna konzola za naslon roke MaxCom omogoča vozniku, da nastavi vse funkcije, ki jih je mogoče krmiliti s krmilno ročico. Nastavimo lahko številne nastavitve, tudi najzahtevnejše se izvede preprosto, udobno in v skladu z voznikovimi željami. Upravljalna konzola je povzeta iz večjih serij traktorjev, vendar po velikosti prilagojena novemu Deutz Fahr 5 D TTV. Ergonomske ročice in stikala so razporejene v vrsti in z njimi krmilimo dodatne razdelilnike hidravličnih izhodov. Kot dodatna možnost je na razpolago osem colski iMonitor3 zaslon, na katerem upravljamo številne funkcije traktorja. Masa traktorjev je štiri tone, višina pa 2,57 metra.

Wed, 13. Jan 2021 at 10:34

1296 ogledov

Živinorejska kmetija Krajnc iz Ročice pri Jakobskem dolu: Red in čistoča za zdrave in dolgožive krave
Mladi gospodar Matej s partnerko Heleno in oče Jožef z ženo Marjano so predani kmetovanju in složni v odločitvah, ki jih sprejemajo na kmetijskem gospodarstvu. Sloga je pomembna na večgeneracijski kmetiji, saj drugače ne gre. Ne pri naložbah, ne pri razdelitvi številnih del, ki jih pri družini Krajnc ne zmanjka. Kot največja naložba na kmetiji je bila zadnja leta gradnja novega hleva, v katerem je dobrih 50 krav molznic lisaste pasme. Matej pravi, da je lisasta pasma izredno prilagodljiva pasma na različne sisteme prireje in poleg dobre mlečnosti ima tudi dobre klavne lastnosti. Nenazadnje je tudi krava ob zakolu nekaj vredna, da ne govorimo o mladih teletih, ki jih kot desetdnevne prodajajo bližnjemu kmetu, ki redi pitance za meso.   Težave v pomanjkanju kvalitetnih površin Pa pojdimo po vrsti. Na kmetiji Krajnc obdelujejo 55 hektarjev površin, od tega je 12 hektarjev koruze, štiri hektarje lucerne, šest hektarjev travno-deteljnih mešanic, ostalo so trajni travniki. Redijo 65 krav molznic in do 55 plemenskih telic. Tako novi kot stari hlev sta polna živine in na vprašanje ali niso zgradili premajhnega hleva, Matej odgovarja. »Težavo imamo predvsem pri kakovostnih obdelovalnih površinah za pridelavo kakovostne krme. Enostavno jih ne moremo dobiti, da bi povečali stalež živine. Mogoče se bo v prihodnosti pokazalo, da lahko hlev povečamo, do takrat pa moramo ostati na tem številu krav in plemenskih telic, saj smo z obremenitvijo GVŽ na hektar že na dopustni meji,« pravita Matej in Helena, ki dodajata, da si od prihodnje Skupne kmetijske politike želita predvsem uvedbo takoimenovanega aktivnega kmeta. »Obdelujemo tuje površine, pa določenih ne moremo upoštevati pri obremenitvi GVŽ na hektar. Lastniki sami pobirajo subvencije, ne da bi kosili površine. Status kmeta, ki lahko kandidira na subvencijski kampanji bi moral biti sledeč. Dokaži da nekaj pridelaš in prodaš, in v tem primeru lahko tudi kandidiraš za evropska sredstva.   Lani so namolzli okrog 400 tisoč kilogramov mleka. Povprečje po kravi v laktaciji znaša 7200 kilogramov. Matej odgovarja: »Lansko leto je bilo prehodno leto, ko smo povečali stalež živine in kupili rabljeno mešalno-krmilno prikolico in uskladili obrok, posledično se je mlečnost povečala prav tako so se izboljšali vzorci mleka. Krma je tudi bolj izkoriščena, saj krave več ne prebirajo krme tako kot prej. Hkrati pa to pomeni, da smo si precej olajšali del fizičnega dela na kmetiji, saj vsi vemo, da vikendov in nedelj kmeti ne poznamo. Čeprav sem pred tem bil redno zaposlen in poznam pluse in minuse dela na kmetiji in redne zaposlitve, sem se vseeno odločil za delo na kmetiji.   Ko smo opazovali posamezne sklope tako naložbe kot tudi dela na kmetiji, smo se hitro prepričali, da so na kmetiji na dobri poti, da si dela poenostavijo. Štirje koritasti silosi imajo dovolj krme za še večjo čredo, bili smo tudi zadovoljni, da je krma dobro stlačena, da je odvzem natančen in da je krma vrhunske kakovosti. Ob spravilu koruzne silaže tako koristimo usluge, ostalo spravimo in obdelamo sami, saj so drugače stroški previsoki. Pri sestavljanju krmnega obroka tako ne bo težav, saj te dni pričakujejo tudi natančne analize krme. V hlevu Hlev je bil zračen, svetel in čist. Vzoren hlev, ki ob nekoliko nižji mlečnosti zagotavlja dolgoživost in zdravje krav molznic. Matej in Helena pravita, da so sprva imeli precej težav, predvsem zato, ker so imele betonske rešetke nekoliko premajhne odprtine za odstranjevanje gnoja. »S pehali smo morali ročno čistiti rešetke, nato pa smo se odločili za večjo naložbo na kmetiji in kupili smo robot podjetja Lely za čiščenje pohodnih površin. Od takrat imamo rešetke čiste in tudi krave imajo manj težav pri hoji na rešetkah z manjšimi odprtinami. A vseeno dvakrat letno preventivno pregledamo parklje, čeprav je to nekoliko večji strošek. Vendar se nam to več kot obrestuje. Zdravstvenih težav pri kravah skorajda nimamo, kar se da delamo na preventivi, lani smo imeli štiri primere mastitisa pri kravah. Tudi na tem področju smo naredili korak naprej z razkuževanjem pred in po molži.«   Ko smo omenili dolgoživost krav, se je Matej razgovoril: »Prireja je draga, če bi morali kravo dati v zakol po dveh ali treh laktacijah. Poskušamo na vsak način preprečiti, da bi krave imele težave z zdravjem. Tako jih ne bomo obremenjevali pretirano mlečnostjo, zagotovili bomo kar najboljše pogoje za rejo, pri tem pa se trudimo, da ni nobena krava izgubljena, če se ne obreji pri prvem ali drugem poskusu. Osemenjevanje opravljamo sami, in če v prvih dveh poskusih osemenitev ni uspešna, krave združimo z lastnim plemenskim bikom. Ta metoda je precej bolj uspešna v primerjavi s klasičnim osemenjevanjem, saj bik bolje ve od nas, kdaj je krava pripravljena na zaskok. Na kmetiji Krajnc si želijo, da bi kmetovali brez pretresov. So polni optimizma in zrejo naprej pozitivno. Želijo si predvsem manj birokratskih ovir, gradnja hleva je bila za njih težka in draga preizkušnja. »Že za pridobitev gradbeno dokumentacijo je bilo potrebno veliko napora in sredstev. Glede na to, da se prideluje hrana, bi bili lahko upravičeni kakšnih ugodnosti, ne pa da smo morali plačati okrog 50 tisoč evrov, da smo pridobili vse papirje. Tudi sicer imamo kar velike mesečne stroške in da smo štirje kmetijsko pokojninsko in zdravstveno zavarovani, nas mesečno stane 951 evrov. Potem plačujemo dolgoročni kredit, stroški repromateriala so visoki, čeprav odlično sodelujemo z KZ Ptuj in vsak mesec moramo skrbno gospodariti, da preživimo. Zato moramo tudi načrtovati vsako posodobitev strojnega parka s premislekom. Ampak kot sva dejala, zremo v prihodnost z velikim veseljem in za nas bo letošnje leto posebno leto, ki bo najino zvezo še bolj utrdilo, sta z nasmeškom zaključila Matej in Helena. Simona Hauptman, vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZ Maribor, je ob obisku na kmetiji dejala, da je stanje na podeželju ker se tiče živinoreje zaskrbljujoče. Nizke odkupne cene tako mleko kot predvsem mesa, vodi številne kmete v brezvoljnost in opuščanje pridelave in prireje. Nikomur, ki je celo življenje imel v hlevih govedo in obdeloval kmetijsko zemljo, ni lahko in ne želi prenehati, vztraja do konca, dokler lahko. »Predvsem se za ta korak odločajo na kmetijah, kjer redijo do pet ali do deset glav živine. To je proces, ki ga opažamo na podeželju v zadnjih desetih letih. Če v nižinah, kjer je mogoče kmetijske površine obdelovati s kmetijsko mehanizacijo, vzamejo površine v najem večji kmetje, pa je na hribovskih kmetijah, gorskih območjih, drugače. V okviru kmetijskega svetovanja je ena izmed prednostnih nalog optimiranje prehrane. Na gorskih območjih, kjer prevladuje travnat svet, so kmetije omejene glede možnosti razvoja, v cilju dviga prireje, konkurenčnosti in optimizacije pridelave, saj v okolju ni dodatnih kmetijskih površin«, ki bi jo lahko bodisi najeli ali odkupili. Na ekstremnih strminah pa je ekonomika pridelave še slabša. Površine se bodo zaraščale in tam bo čez leta rasel gozd. Kmetijska politika bi morala tem območjem dajati prednost pri obravnavi, saj vemo, da ko enkrat kmetje popolnoma spraznijo hleve, potem se le stežka odločijo, da bodo ponovno vhlevili živali. Noben ukrep preprečevanja zaraščanja, čez 10 let, ne bo mogel odpraviti nastale škode. Želimo si, da se o problematiki govori v širših krogih, podeželju bomo morali poleg osnovne funkcije pridelave zdrave hrane, v cilju ohranjanja obdelanosti podeželja, predvsem na gorskih območjih, priznati večnamensko funkcijo in le to tudi ustrezno finančno podpreti.

Mon, 11. Jan 2021 at 12:56

304 ogledov

Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva
S predlogom Uredbe se zvišuje višina sofinanciranja zavarovalne premije za posevke, nasade in plodove iz 50 na 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Prav tako se dviga višina sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali iz 30 na 55 odstotkov  obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Uredba se dopolnjuje tudi s sofinanciranjem zavarovalnih premij za kritje materialne škode na sredstvih (konstrukcije in kritine rastlinjakov, konstrukcijah (žičnicah) hmeljišč ter konstrukcijah in mrežah proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih), ki nastanejo kot posledica toče, viharja, viharnega vetra in teže snega v višini 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. V primeru zavarovalnih premij za posevke, nasade in plodove se omogoči tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za nevarnost viharnega vetra.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sprednji nakladalniki Stoll FZ/FS