V okviru 44. letnega posveta Zadružne zveze Slovenije, ki je bil pred kratkim v Portorožu, je imel dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete zelo zanimivo in nazorno predstavitev o ekonomskih in agrarno-političnih izzivih slovenskega kmetijstva in zadružništva. Podrobno je predstavil trenutno situacijo in odprl številna vprašanja in možne poti prihodnjega razvoja skupne kmetijske politike na ravni EU in v Sloveniji.

Dr. Emil Erjavec je najprej naštel naše izzive oziroma težave v kmetijstvu. Kot največja težavo je izpostavil omejenost zemljišč za kmetijsko pridelavo in težke pridelovalne razmere. Površine za obdelavo so majhne, posestna struktura je razdrobljena, kar vodi do večjih stroškov pri obdelavi. Neugodna je tudi izobrazbena in starostna struktura kmetov. V primerjavi z drugimi naprednimi kmetijskimi državami naša pridelava ostaja enaka že zadnjih dvajset let ne glede na rast proračunskih sredstev namenjenih za kmetijstvo. Poleg tega pa nas bremeni še razpad nekaterih kmetijskih dejavnosti kot so prašičereja. V kmetijstvu razen izjem zaostajamo v produktivnosti, Slovenija je velika uvoznica hrane, izvažamo pa predvsem surovine. Sodelovanje in povezanost agroživilskih verig deluje, vendar ne tako kot bi morale.