Pobiranje krompirja na manjših kmetijah poteka v druženju, na kateri sodelujejo sorodniki in sosedi. Na večjih kmetijah je pobiranje strojno in hitreje. Strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije pravijo, je bila letos povprečna letina zgodnjega krompirja, še slabša je letina poznega krompirja. V aprilu je bil pri zelo zgodnjih sortah šok zmrzali ponekod tako velik, da je bila nadaljnja rast precej upočasnjena. Bilo je za pričakovati, da bo pridelek zaradi tega le nekoliko manjši in kasnejši, a je bilo letošnje leto precej sušno, tako da je suša še upočasnila nadaljnjo rast. Nasadi so bili ob visokih temperaturah izpostavljeni hudi suši, tako da se je rast in debeljenje gomoljev praktično ustavilo.

Kljub slabši letini bolezni in škodljivci niso počivali. V zadnjih letih moramo praktično vse nasade poznega krompirja tretirati proti strunam v tleh, saj nam te sicer popolnoma uničijo pridelek. Koloradski hrošč se je letos pojavil precej zgodaj. Sprva seveda veliko število odraslih hroščev, nato pa tudi ličinke. V večini nasadov ga je bilo potrebno zatirati, v nekaterih celo dvakrat. Vroče vreme je povzročilo, da je bila v mnogih nasadih prisotna črna listna pegavost, ki povzroča rumenenje spodnjih listov ter kasneje pri srednje in poznih sortah še krompirjeva plesen, ki je vzrok za uničenje celotne rastline, če pravočasno ne ustavimo njeno napredovanje.

A na kmetijah radi posadijo kakšno vrsto več in kot ponavadi ugotavljajo, da ga bo dovolj za družino, sorodnike v mestu in tudi za prašiče v hlevu. Sliko smo posneli na eni od številnih kmetij na Dolenjskem, ki so prejšnji teden pobiranje krompirja, letos nekoliko bolj zgodaj, združili z druženjem po delu.