Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja ohranjanje in razvoj majhnih kmetij
Kristijan Hrastar
Kmečki glas

Torek, 17. oktober 2017 ob 08:46

Odpri galerijo

Mi­ni­str­stvo za kme­tij­stvo, go­zdar­stvo in pre­hra­no je dne 13. 10. 2017 v Urad­nem li­stu RS ob­ja­vi­lo jav­ni raz­pis za po­du­krep 6.3 – Po­moč za za­gon de­jav­no­sti, na­me­njen raz­vo­ju majh­nih kme­tij, s ka­te­rim raz­pi­su­je­mo 20 mi­li­jo­nov evrov ne­po­vrat­nih jav­nih sred­stev. Pod­po­ra v ok­vi­ru po­du­kre­pa je na­me­nje­na ohra­nja­nju in raz­vo­ju majh­nih kme­tij, ki re­di­jo tra­vo­je­de ži­va­li in ka­te­rih kme­tij­ska zem­ljišča pre­tež­no leži­jo na OMD. Od­da­ja vlog na jav­ni raz­pis je mož­na od 6. 11. 2017 do 31. 1. 2018 do 24. ure.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Mar 2020 at 11:15

268 ogledov

Prepoved gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča
Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine, gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Prav tako je omogočeno gibanje in dostop za odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov, dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev, dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, dostop do storitev za nujne primere, dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov, dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za dostop do trgovin z živili in kmetijske neposredne prodaje, dostop do drogerij in drogerijskih marketov, dostop do prodaje medicinskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov ter sanitarnih pripomočkov, dostop do mest za prodajo hrane za živali, dostop do prodaje in vzdrževanje varnostnih proizvodov in proizvodov za nujne primere, dostop do kmetijskih trgovin, vključno s klavnicami, in trgovin za prodajo semen, krmil in gnojil, dostop do bencinskih črpalk, dostop do bank in pošt, dostop do dostavnih, čistilnih in higienskih storitev, dostop do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki, dostop do avtomobilskih servisov in servisov kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti. Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju, je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic.  

Mon, 30. Mar 2020 at 09:37

130 ogledov

Ponovno izvajanje osemenjevanja plemenic
Upoštevanje priporočil, ob zmanjšanem obsegu del, omogoča VO, da imajo del ljudi na rezervi, ko so ti potrebni bodisi za nadomeščanje okuženih in bolnih kolegov, bodisi ob izbruhu hudih epizootij kot je afriška prašičja kuga. Na Veterinarski zbornici po dveh tednih ugotavljajo, da je epidemiološka situacija, predstavljena s strani pristojnih, še vedno zelo resna, še več, kažejo se trendi zaostrovanja. Ugotavljajo tudi, da Veterinarske organizacije (VO) v veliki meri upoštevajo priporočila Veterinarske zbornice in razmeram navkljub opravljajo svoje delo in poslanstvo. Število obolelih veterinarjev je, po dostopnih podatkih, za zdaj obvladljivo. Veterinarska stroka, predvsem pa Veterinarska zbornica, se v zadnjem tednu sooča z enormnimi pritiski rejcev živali, živinorejske stroke in posredno kmetijskim ministrstvom, da se pripravijo nova priporočila in smernice, ki bi omogočali izvajanje osemenjevanja na način, ki bi kolikor se da zmanjšal možnosti za prenos okužb z virusom Covid-19 med rejci in izvajalci osemenjevanja. Veterinarska zbornica Slovenije zato izdaja naslednje smernice in priporočila: Osemenjevanje plemenic se v času razglasitve epidemije izvaja pod posebnimi pogoji! - Odločitev o pričetku osemenjevanja je odgovornost vsakega direktorja VO, ki na osnovi dostopnih epidemioloških podatkov v svoji regiji ter na osnovi razpoložljivosti in zdravstvenega stanja svojih zaposlenih, oceni kdaj in kako je to mogoče izvajati. - Rejci so dolžni naročilo storitve osemenjevanja javiti pravočasno, tako kot je to opredeljeno v delovnem času posameznih veterinarskih organizacij. - Naročajo se samo osemenitve za živali, ki kažejo jasne znake gonitve! - Rejec in izvajalec se dogovorita za okviren čas prihoda na gospodarstvo. - Rejec naj, v kolikor izvajalec presodi, da je to potrebno, ob naročilu za osemenitev posreduje telefonsko številko, na kateri bo dosegljiv za vsa dodatna pojasnila in dogovore. - Živali morajo biti ob prihodu na gospodarstvo ustrezno fiksirane in označene, dokumentacija pa pripravljena na dostopnem mestu. - Kontakti med rejci in izvajalci morajo biti omejeni na minimum in če že, na ustrezni varnostni razdalji. - Izvajalec ustrezno fiksirano žival osemeni, izpolni dokumentacijo in zapusti gospodarstvo ob ustreznih biovarnostnih ukrepih. - V primeru, da zgoraj našteti pogoji niso izpolnjeni, izvajalec osemenjevanja ni dolžan osemeniti žival! - Za vse živali v posamezni čredi, ki ne kažejo jasnih znakov gonitve oz. kažejo kakršne koli motnje v reprodukciji, se po dogovoru z veterinarjem določi dan, ko se izvedejo vsi ustrezni diagnostični postopki in zdravstveni protokoli. - KGZS, Sindikat kmetov Slovenije in MKGP naj zagotovijo ustrezno seznanitev rejcev s smernicami in priporočili za osemenjevanje preko svojih kanalov in hkrati pozovejo rejce, da spoštujejo pravila veterinarske stroke. Vsa ostale smernice in priporočila, ki jih je Veterinarska zbornica do sedaj poslala veterinarskim organizacijam, ostajajo v veljavi do nadaljnjega.  V primeru dodatnega poslabšanja epidemioloških razmer v državi, bo Veterinarska zbornica, glede delovanja veterinarskih organizacij, izdala nove smernice in priporočila.

Mon, 30. Mar 2020 at 09:25

220 ogledov

Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covid-19
Glavni cilj predloga zakona je omiliti posledice virusa COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon prinaša obsežne spremembe in olajšave za celotni sektor. Ukrepe, ki jih prinaša zakon s področja MKGP in bodo v teh težkih časih pomagali sektorjem preživeti in poskrbeti za stabilno oskrbo s hrano v Sloveniji, je na novinarski konferenci predstavila ministrica dr. Aleksandra Pivec. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon tako prinaša obsežne spremembe in olajšave za kmetijski sektor, kjer je ministrica izpostavila finančno pomoč nosilcem in članom kmetij ali drugim fizičnim osebam, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmet, za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi potrjene okužbe z virusom COVID-19. Višina finančne pomoči je enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače. Mesečna denarna pomoč Poleg tega zakon uvaja tudi izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Do te pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičen tisti, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu – to pomeni vsaj 25 odstotno zmanjšanja prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Izredna pomoč velja tudi za kmete, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upravičenci do izredne pomoči so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj, če opravljajo dejavnost na dan 13. 3. 2020 in na dan uveljavitve zakona. Kar se tiče socialnih prispevkov, zakon predvideva, da so samozaposlene osebe in kmetje, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za mesec april in maj oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Zakon poleg tega določa tudi odlog plačila prispevkov za kmete, gozdarje in ribiče, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon tudi določa oprostitev plačila akontacije dohodnine. Obrokov predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona in ki dospejo v plačilo do 31. maja 2020, zavezanci ne plačajo, neplačani obroki se ne štejejo za plačane. Predvidene so tudi spremembe na področju katastrskega dohodka. Tako se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj. Tako znižana davčna osnova bo vplivala tudi na odmero obveznosti, ki se neposredno vežejo na davčno osnovo. Poleg tega se uvaja finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka; če je sektor utrpel najmanj 20 odstotni izpad dohodka, so do pomoči upravičeni: nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastnik gozda in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje. Vlada tudi podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena. Javni zavodi: 50 odstotna nabava lokalne hrane V pomoč kmetijskemu sektorju zakon nalaga javnim zavodom, da morajo nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji. To velja za vrednosti javnega naročila, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije. S stališča sezonskega dela zakon predvideva ukrep, da izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu lahko opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni. Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije, pa lahko Zavod RS za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki izrazi potrebo po začasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami Zakona o kmetijstvu. Ukrepi na področju ribištva prinašajo določilo, da so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov za ribiška plovila za letošnje leto upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega nadomestila. Prav tako se imetnikom vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, ki so oziroma bodo utrpeli škodo zaradi epidemije, oprosti plačilo vodnega povračila za obdobje med 16. marcem in 31. majem letos. Splošni ukrepi, kot so npr. pravica delodajalca do povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju, oprostitev prispevkov in krizni dodatek, veljajo tudi za živilsko predelovalno industrijo. Izpostaviti velja še druge določbe predloga zakona, ki veljajo tudi za kmetijski, gozdarski in ŽPI sektor: -          povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev prispevkov (do povračila so upravičeni vsi delodajalci, razen neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih sredstev je bil v letu 2019 višji od 70 %. To velja za vsa podjetja v našem sektorju, velja tudi npr. za KGZS, ne pa za Zavod za gozdove). -          Enkratni solidarni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine: zajeti tudi kmetje in osebe s t.i. kmečkimi pokojninami. -          krizni dodatek: Delodajalec delavcu, ki dela, izplača mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Poleg predstavljenega predloga zakona, ki ga je sprejela Vlada RS, pa je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalce. V njem se določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v RS v zvezi s posledicami razglasitve epidemije in s tem povezan nadzor. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev (lahko tudi dlje, če se banka in kreditojemalec tako sporazumeta), če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo. MKGP je v pogajanjih dosegel, da se za kreditojemalca šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije.

Thu, 26. Mar 2020 at 09:40

159 ogledov

Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica o sprejetem paketu ukrepov za blažitev posledic bolezni
Kljub številnim ukrepom za kmetijstvo, pa so ti po mnenju predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda le kaplja v morje, če jih primerjamo z drugimi gospodarskimi sektorji. Oziroma kot pravi predsednik sindikata, so le odložilni ukrepi, kmetje bodo še vedno morali poravnati vse svoje obveznosti do države. Anton Medved pravi, da čeprav so pred nami težki in negotovi časi, pa kmete ni strah. »Smo spregledani del družbe, ki je znal vedno preživeti v kriznih trenutkih. Državljani nas opazijo le tedaj, ko razvažamo gnojevko po travnikih in njivah. Opazijo nas tudi, ko opravljamo kmetijska dela in jih motimo s hrupom, smradom ali ko drugače. Sicer pa smo neopaženi. Vse do sedaj, ko je v času epidemije pod vprašaj postavljena prehranska varnost države. Kmetje se zato zavedamo, da so pred nami drugi časi, in hrana postaja pomembna strateška dobrina. Naše delo bo moralo postati zopet cenjeno. Kmetje nimamo interesa obogateti s pridelovanjem hrane, želimo si le primeren in pošten dohodek za delo, ki ga opravljamo. Prav tako si želimo, da bi naše delo bilo spoštovani in cenjeno. Kako krhek je neoliberalizem, ki so ga zadnja leta zagovarjali slovenski ekonomisti se je pokazalo že po nekaj dneh epidemije. Reševanje prehranske krize ne more biti enako drugim gospodarskim panogam, saj ima kmetijstvo dolg proizvodni cikel, na katerega vplivajo številni dejavniki, med drugim je vezano na sezonskost pridelave, vremenske ujme, ciklična gibanja pridelave in prireje zaradi nihanj odkupnih cen in drugo. V sindikatu smo in še vedno opozarjamo na lastno samooskrbo, vendar se v času izobilja in cvetoče trgovine, predvsem pa poceni dobrin, odgovorni niso odzvali na naša opozorila. To je, da bi dogovorili za vzpostavitev, delovanje in tudi spoštovanje prehranskih verig posameznih kmetijskih dejavnosti. Kritični moramo biti do Vlade RS in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da obljublja pomoč vsem družbenim skupinam in gospodarskim subjektom, na kmete pa se pozablja. Zahtevamo da se na kmeta končno gleda kot na pomembne del družbe. Zato naj se pripravijo konkretni in takojšnji ukrepi za kmetijski sektor, saj smo v danih trenutkih primorani opravljati svoja dela v hlevu, njivah in smo enako izpostavljeni možnosti okužbe z virusom kot drugo prebivalstvo. Naša zahteva je, da kmete enačijo kot samozaposlene ali samostojne podjetnike. To je najmanj kar nam lahko ponudijo, saj smo v danih trenutkih pomembni za samooskrbo države in preživetja naroda. Že smo priča zniževanju odkupnih cen in zviševanju prodajnih cen repromateriala. Tega ne smemo dopustiti in zahtevamo zakonske omejitve in nadzor nad cenami ter velike kazni za kršitelje. Če želimo, da bomo kot družba iz epidemije odšli močni, zahtevamo rigorozne ukrepe, za vse, ki želijo izkoriščati nastalo situacijo in bogateti na tuj račun. V sindikatu spremljamo dogajanje na terenu, zbiramo podatke, oblikujemo stališča in predloge za rešitev morebitnih težav na terenu, še preden bi te postale nerešljiv problem za kmete. Komunikacija s kmetijskim ministrstvom poteka na dnevni ravni, zadovoljni smo, da so upoštevali predloge, da ostanejo trgovine s kmetijskim repromaterialom odprte. Predlagali smo ukinitev obvezne prahe, odlok plačila kreditov za 12 mesecev pri vseh komercialnih bankah na ravni države. Glede odloga plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času epidemije ne pristajamo na odloženi rok plačila, ampak naj se ti štejejo kot že plačani. Prav tako želimo, da se vinogradnike, dopolnilne dejavnosti in turistične kmetije enači kot sektor za malogospodarstvo. Namreč vezani so na neposredno prodajo in stiku s kupci, zato so trenutno brez vsakega dohodka. V času krize pozivamo živilsko predelovalno industrijo in trgovino naj si ne ustvarjajo dobička z zniževanjem odkupnih cen. Če se bo to dogajalo, pa naj vlada preuči upravičenost podpor do njih. Za konec bi dejal, da je epidemija močno zaznamovala življenje na naših kmetijah. To je veliko opozorilo, da moramo začeti razmišljati na lastno samooskrbo in ne le na prehransko varnost z uvozom hrane iz drugih, tujih trgov. KGZS: Zakon le delno rešuje težave kmetov Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pozdravljajo, a hkrati opozarjajo na pomanjkljivosti predloga Zakona za blažitev posledic bolezni COVID-19. Tako so že pripravili nabor predlogov za dopolnitev. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so veseli, da je resorno ministrstvo predlagalo ukrepe v vladnem paketu tudi za področje kmetijske pridelave in dopolnilnih dejavnosti, saj so bile te v dosedanjih ukrepih pozabljene, poudarja predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Ob tem opozarja na potrebo po sistemskih in dolgoročno usmerjenih rešitvah po vzoru ukrepov za gospodarstvo. Ukrepi žal ne upoštevajo kritične situacije za obstoj posameznih področij znotraj kmetijstva. »Tako se turistične kmetije soočajo s popolno ustavitvijo dejavnosti in odpovedanimi rezervacijami. Prav tako se je ustavila prodaja kmetijskih pridelkov in živali, kljub splošnemu prepričanju, da trg hrane ne more biti prizadet,« meni predsednik KGZS, ki opozarja tudi na to, da kmetijske pridelave brez sezonske delovne sile v kmetijstvu ni možno izvajati. Žal tudi na tem področju zakon ne daje ustreznih rešitev. Na KGZS so tako že pripravili nabor predlogov in pripomb ter jih posredovali pristojnim na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na KGZS med drugim pričakujejo, da se bo nabor ukrepov zaradi izpada dohodka razširil in omogočil nemoteno delovanje kmetij in izvajanje kmetijske dejavnosti tudi v razmerah izpada dohodka. Poudarjajo, da bi nabor ukrepov moral zajemati odpis prispevkov, omogočiti mesečni temeljni dohodek, odložitev plačila akontacije dohodnine, odpis dela katastrskega dohodka, zvišanje stopnje vračila trošarine za pogonska goriva za kmetijsko mehanizacijo in zagotavljanje nemotene oskrbe z repromaterialom za kmetijsko pridelavo. »Dejstvo je, da so posamezne panoge kmetijstva, kot so vinogradništvo in vinarstvo ter turistična dejavnost na kmetijah, trenutno v izjemno težkem položaju. Prav tako vsakodnevno prihajajo informacije o težavah v drugih panogah,« izpostavlja Zupančič in zaključuje: »Pri vseh prizadevanjih kmetijstva za zagotavljanje nemotene pridelave in prireje se je treba zavedati, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost in je obseg ter obstoj te dejavnosti dolgoročno odvisen predvsem od ekonomskih pogojev. Dokler pridelava hrane ne bo zagotavljala ustreznega dohodka in dokler bodo razmerja na trgu v škodo pridelovalcem hrane, je tudi samooskrba ogrožena.« Zbornica obenem opozarja na nujnost priprave dolgoročnih ukrepov, ki bodo slovenskemu kmetijstvu omogočili prebroditev vsesplošne finančne krize, ki se nakazuje in bo v prihodnje zagotovo prizadela tudi kmetijski sektor.

Wed, 25. Mar 2020 at 09:43

287 ogledov

Ukrepi kmetijskega ministrstva za zagotavljanje nemotene oskrbe s hrano ter spodbujanje samooskrbe
Ukrepi bodo prebivalstvu in gospodarstvu omogočile lažje poslovanje, s čimer pa se bo povečala tudi socialna varnost državljanov. Na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva je ministrica dr. Aleksandra Pivec na novinarski konferenci predstavila Zakon za blažitev posledic bolezni COVID-19, katerega namen je zaščita in spodbude za domače pridelovalce in predelovalno industrijo oziroma dobavitelje hrane in živil. Ukrepi, ki so vključeni v predlog paketa za blaženje posledic predhodno sprejete zakonodaje med drugim določajo nadomestilo za čas bolezni zaradi COVID-19 za kmete, nosilce dopolnilnih dejavnosti in turističnih kmetij. Prav tako bo za čas bolezni veljal odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane. S predlogom zakona se bo članom kmetijskih gospodarstev, ki so zboleli za boleznijo COVID-19 ter so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, za prvi mesec bolezni omogočilo pridobitev nadomestila za čas odsotnosti. Višina nadomestila bo znašala 80% minimalne plače za delo s polnim delovnim časom. Upravičeni do odloga plačila prispevkov bodo tudi kmetje, ki opravljajo osnovno kmetijsko oziroma osnovno gozdarsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali drugo kmetijsko dejavnost. Odlog plačila prispevkov bo zagotovljen za dajatve, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Neporavnane prispevke bodo morali upravičenci poravnati v dveh letih, in sicer najkasneje do 31. marca 2022. Prvi t.i. korona zakon predvideva finančno podporo za nosilce kmetijskih gospodarstev, fizične osebe z dejavnostjo, zadruge in gospodarske družbe iz kmetijskega in živilsko-predelovalnega sektorja v primeru izpada dohodka zaradi padca cen v času epidemije in glede na stanje cen v enakem obdobju leta 2019 (padec cen se pričakuje zlasti na mlečnem in mesnem sektorju), povračilo škode zaradi nezmožnosti prodaje zalog, pri plačilu terjatev, ki jih ti niso sposobni plačati (zaradi neprodanih zalog, nižjih cen kmetijskih proizvodov...). Ukrep vključuje tudi izplačilo škode zaradi omejevalnih ukrepov drugih organov in služb (npr. neosemenjevanje krav zaradi nevarnosti prenosa COVID-19 s kmetije na kmetijo ipd.). Pomoč zajema še nekatere druge ukrepe, kot so sprememba javnega naročanja hrane (hrano, ki jo kupujemo iz proračuna naj bo predvsem slovenska) ter oprostitev akontacije dohodnine za investicijsko podporo v delu, ki se nanaša na sofinanciranje lastnega dela upravičencev iz ukrepov SKP. Ministrica je na novinarski konferenci poudarila še dva ukrepa, vezana na izplačila v okviru izplačila skupne kmetijske politike. MKGP bo izplačal 70 odstotkov avansa vsem, ki so uspešno kandidirali na razpisih, načrtujejo pa se tudi ugodni krediti za potrebe investicij v osnovno dejavnost in repromaterial. Ne nazadnje pa se predvideva izplačilo nadomestila tudi za ribiče in gojitelje školjk, ki so zaradi nezmožnosti prodaje na tujih trgih (predvsem italijanskem), ostali praktično brez prihodkov. Za ribiče bo zato v veljavo stopila oprostitev plačila privezov, za gojitelje školjk pa oprostitev plačila vodnega povračila.

Fri, 20. Mar 2020 at 13:50

298 ogledov

Stanje na področju preskrbe s hrano v Sloveniji
Trenutno stanje na področju oskrbe s hrano v Sloveniji ter aktivnosti in sprejete ukrepe je predstavila ministrica dr. Aleksandra Pivec. Izpostavila je, da imamo v Sloveniji dovolj zalog hrane. »Dnevne stike imamo z Zavodom RS za blagovne rezerve glede zalog, spremljamo stanje v trgovinah, pa tudi znotraj agroživilskih verig. Stanje na področju hrane in pretokom blaga (uvoz, izvoz) preverjamo na sektorjih mesa in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sveže sadje in zelenjava, krušna žita, moka in pekovski izdelki, sestavine za peko in kuho (sladkor, kvas, olje, kis, sol ipd.), brezalkoholne pijače, kava ter ribe in ribji izdelki. Na področju repromateriala se preverja skupine materialov, kot so semena, gnojila, FFS in krmila.« Ministrica je povedala, da se lahko zaradi zaprtja meja pojavi težava z oskrbo določenih proizvodov, predvsem gre za sadje in zelenjavo, ki se uvaža iz Italije. V zvezi s tem se iščejo druge rešitve, med drugim novi dobavni tokovi in distributerji. Ministrica je tudi opozorila, da se lahko sicer zgodi, da na trgu začasno zmanjka določeno živilo, da bo pestrost izbire manjša na policah, vendar se moramo tudi potrošniki zavedati, da v najtežjih časih morda ne bomo dobili prav vsega, kar smo bili do sedaj navajeni, zato moramo tudi temu prilagodi prehranske navade. Predstavila je interventni zakon na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki ga je sprejel Državni zbor. Namen zakona je zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s hrano v Sloveniji zaradi posledic epidemije COVID 19. Vlada je sprejela tudi Odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo iz Italije zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, ki pa ne velja za dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in opravljajo kmetijsko-poljedelska dela. Nadalje je ministrica izpostavila Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodaje blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji, ki vsebuje tudi določene izjeme. Začasna prepoved ponujanja in prodaje blaga in storitev tako med drugim NE velja za nakup živilskih izdelkov v prodajalnah z živili, prav tako pa sta dovoljeni prodaja kmetijskih pridelkov na kmetijah in prodaja kmetijskega repromateriala v prodajalnah in kmetijskih prodajalnah. Izvajajo se tudi veterinarske storitve. V zadnjih dneh se pojavlja vprašanje oskrbe domačih živali s hrano, zato to področje MKGP urgentno rešuje s pristojnim Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, da uvrsti trgovine za male živali v sklop trgovin, ki so nujne in zato ostanejo odprte. Stalno predstavništvo Slovenije v Bruslju nas je tudi obvestilo, da je Evropska komisija sprejela začasni okvir za državne pomoči, ki za leto 2020 med drugim znatno dviga prag najvišje dovoljene državne pomoči de minimis na posamezno podjetje - za ribištvo in ribogojstvo s 15 tisoč na 120 tisoč evrov in za kmetijstvo z 20 tisoč (oz. 25 tisoč) na 100 tisoč evrov. Ministrstvo za kmetijstvo ima že ves teden vzpostavljen dežurni center – 24 ur na dan, namenjen odgovarjanju na različna vprašanja državljanov, in sicer na telefonski številki 040 390 016 in preko e-poštnega naslova cz.mkgp@gov.si.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja ohranjanje in razvoj majhnih kmetij