Več kot polovica kmetijskih površin pri nas spada v območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo zaradi nagiba zemljišča. Standardne traktorje uporabljamo nekje do 35 ali 40 % nagiba, gorski traktor tja pa tja do 50 % in več pri prilagojenih izvedbah. Pri delu na nagibu je potrebno upoštevati dva vidika: prvi je varnost (bočni zdrs traktorja, prevračanje traktorja), drugi vidik pa je varovanje tal v smislu čim manjših poškodb travne ruše.

Primernost gorskega traktorja za delo na strmini določajo njegove lastnosti kot so: majhna masa (teža), optimalna porazdelitev mase, širok kolotek, optimalne pnevmatike (terra pnevmatike), lahki priključki, priklop priključkov čim bližje traktorju, razbremenitev priključkov, nizko težišče.