Olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2019
Davčni zavezanci, ki dosegajo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, lahko za vlaganja v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo uveljavljajo olajšavo za investiranje
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 8. januar 2020 ob 14:54

Odpri galerijo

Olajšava se prizna v višini 40 % vloženega zneska, vendar največ do višine davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Vlogo je potrebno oddati na pristojnem finančnem uradu ali izpostavi najpozneje do 5. februarja 2020. 

Za katera vlaganja je možno uveljavljati olajšavo

Glede na določbe zakona je olajšavo možno uveljavljati za vlaganja sredstev članov gospodinjstva oziroma agrarne skupnosti v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ki jih je mogoče dokazati z računi (v primeru nakupa kmetijske mehanizacije in opreme lahko tudi kupoprodajne pogodbe). Pri tem je posebej določeno, da olajšave ni možno uveljavljati za vlaganja v:

- nakup zemljišč,

- nakup ali gradnjo stavb,

- nakup motornih vozil, razen traktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije.

Olajšava se lahko uveljavlja za investicije v nakup novih in rabljenih kmetijskih strojev in opreme, opreme v hlevih, osnovne črede, cistern in sodov ter ostale opreme za pridelavo vina, postavitev trajnih nasadov, cest in dvorišč na kmetiji, vzpostavitev namakanja, postavitev ograj in druga podobna vlaganja. Kot leto vlaganja se šteje na računu navedeno leto.

Kako in komu se priznava olajšava

Olajšava se prizna v višini 40 % vloženega zneska, vendar največ do višine davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Priznana olajšava se razdeli in v sorazmernih deležih prizna vsem članom kmečkega gospodinjstva, ki imajo pripisan dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Neizkoriščen del olajšave lahko zmanjšuje davčno osnovo še v naslednjih petih letih po letu vlaganja. Olajšava se ne priznava za tisti del vlaganja, ki je bil sofinanciran z nepovratnimi sredstvi (ARSKTRP, občine …). Prav tako se za del vlaganja ne šteje vstopni DDV, če je bil vlagatelj v času vlaganja zavezanec za DDV.

Uveljavljanje olajšave

Vlogo za uveljavljanje olajšave za investiranje vloži eden od članov kmečkega gospodinjstva, ki je zavezanec za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Vlogo najdete na spletnih naslovih http://www.fu.gov.si/, dobite pa jo lahko tudi na izpostavah Kmetijsko gozdarskih zavodov. Vlogi je obvezno priložiti fotokopije računov, s katerimi se dokazuje višina vlaganj, in fotokopijo odločbe ARSKTRP/občine v primeru sofinanciranja investicije z nepovratnimi sredstvi. Vlogo je potrebno oddati na pristojnem finančnem uradu ali izpostavi najpozneje do 5. februarja 2020.

Vsi, ki ste v letu 2019 investirali v kmetijsko in gozdarsko dejavnost, si lahko ob izpolnjevanju predpisanih pogojev znižate davčno osnovo ter znesek odmerjene dohodnine.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Apr 2020 at 11:03

0 ogledov

Zanimivi statistični podatki o Veliki noči
Kaj o tem prazniku lahko pove statistika? Podatke so zbrali na Statističnem uradu RS. Duhovniki Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji 614 oseb s poklicem duhovnika. V Sloveniji se beseda duhovnik pojavlja tudi kot priimek. S cerkvijo pa so povezani še nekateri drugi priimki: - 841 se jih je pisalo Papež. - 39 oseb se je 1. 1. 2019 pisalo Duhovnik. - 225 se jih je pisalo Kaplan. - 905 se jih je pisalo Škof. Priimki, ki jih lahko povezujemo z Veliko nočjo V začetku 2019 je bilo v Sloveniji: - 100 oseb s priimkom Butara. - 715 oseb s priimkom Zajec. - 1.442 oseb s priimkom Hren. - 75 oseb s priimkom Pirh. Krajevna imena, povezana s cerkvijo V Sloveniji so 4 naselja, ki imajo v imenu besedo cerkev, poleg teh jih je pa še nekaj,  ki imajo v imenu niz cerkv, to so: Cerkvenjak, Cerkvišče, Lemberg pri Novi Cerkvi, Pri Cerkvi-Struge, Straža pri Novi Cerkvi. V Sloveniji je tudi 7 ulic, katerih ime je povezano z besedo cerkev. Kokoši in jajca - 1,9 milijona kokoši nesnic so v 2018 redili rejci perutnine v Sloveniji. - 1,1 milijona jajc znesejo povprečno na dan kokoši v Sloveniji. - 181 jajc povprečno je v 2018 porabil prebivalec Slovenije. (V tem podatku so upoštevane tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov). Uvoz in izvoz jajc Jajc vsako leto precej več izvozimo kot uvozimo. Po začasnih podatkih smo jih v 2019 izvozili za 4,6 milijona evrov, uvozili pa za 1,3 milijona evrov. Izvozimo jih največ na Hrvaško, uvozimo pa jih največ iz Litve. Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej v času blizu velike noči. Hren Slovenija veliko več hrena uvozi kot izvozi. Po začasnih podatkih smo ga v 2019 uvozili 40,2 tone, izvozili pa 13,6 tone. Največ, skoraj polovico, smo ga uvozili iz Hrvaške. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz popisa tržnega vrtnarstva (2016) se je takrat 60 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo s tržno pridelavo hrena. Pridelovali so ga na 64 ha površine, kar je za skoraj 4-krat večja površina kot v letu 2000. Šunka - 37,9 kg prašičjega mesa je povprečno v 2018 porabil prebivalec Slovenije. - V Hrvaško smo v 2019 izvozili največ svinjine (za 4,7 mio. EUR). - Iz Avstrije smo v 2019 uvozili največ svinjine (za 37,5 mio. EUR). - 38 % v Sloveniji porabljenega prašičjega mesa v 2018 smo tudi pridelali v Sloveniji. - 9-krat več prašičjega mesa smo v 2019 uvozili kot izvozili (vrednostno). Ne spreglejte knjig Založbe Kmečki glas, v katerih najdete tudi recepte za izvrstne potice z različnimi nadevi. VABLJENI K NAKUPU.  SLADICE Alenke Kodele    POTICE kuharskega mojstra Andreja Goljata  

Wed, 8. Apr 2020 at 10:45

0 ogledov

Claas ponovno zagnal proizvodnjo s skoraj polno zmogljivostjo
Tako iz tovarne traktorjev Claas v Le Mansu v Franciji, kjer proizvodnja znaša okoli deset tisoč traktorjev letno, kar pomeni, da tu izdelajo 90 odstotkov vseh Claasovih traktorjev, vsak dan zapusti 25 novih traktorjev. Čakalni rok od dneva naročila do dneva dobave traktorja kupcu je v povprečju dva meseca. Tudi v Harsewinkelu, kjer je sedež tovarne Claas vsak proizvodnja kmetijskih strojev in kombajnov poteka nemoteno. Predvsem veseli jih dejstvo, da so letos prejeli veliko naročil iz Kitajske za kombajne Jaguar. Tudi za žitne kombajne Lexion, Tucano in Avero je veliko povpraševanja. Že nestrpno pa pričakujejo velike traktorje Xerion. V Krasnodarju v Rusiji proizvodnja še vedno ni stekla, saj so zaposleni na prisilnem dopustu. Dobava in prodaja strojev pa seveda normalno teče naprej.

Wed, 8. Apr 2020 at 10:27

0 ogledov

Vrtni traktor Grillo MD 28 AWD
Gre za profesionalen stroj, namenjen košnji ali mulčenju trave tudi na neravnih površinah ali pod vejami, saj ga odlikuje zelo nizko težišče. Poganja ga zračno hlajen, dvovaljni bencinski motor nazivne moči 16,2 kW (22 KM). Transmisija je hidrostatična, pogon na vsa štiri kolesa, vozna hitrost naprej do 9 km/h, vzvratno pa do 8 km/h. Maksimalna zmogljivost košnje je 8800 kvadratnih metrov na uro. Novo razvita kosilna enota, široka 130 cm, na modelu Grillo MD 28 AWD, je alternativa običajni rotacijski kosilni enoti. Kosilna enota zagotavlja širšo širino reza z maksimalno stabilnostjo. Vrtni traktorji z dvojno funkcijo kosilne enote v vodoravnem položaju zagotavljajo izjemen končni učinek tudi na neravnem terenu ali pri delu pod nizkimi vejami. Skupne lastnosti modelov MD so vsestranskost, enostavno krmiljenje in nizko težišče, ki zagotavlja stabilnost. Zmogljiv hidrostatični vrtni traktor Grillo MD 28 AWD s štirikolesnim pogonom in dvojno funkcijo košnje: izmet zadaj in mulčer. Za optimalen rezultat lahko po prvi košnji z izmetom pokošene trave uporabite še način mulčenja. Na voljo tudi deska za pluženje snega širine 125 cm. Košnja je enakomerna po celotni delovni površini. Možna je dobava s traktorskim profilom pnevmatik, v tem primeru je cena enaka. Podjetje Bonum ima v ponudbi tudi manjše modele, in sicer MD 15, MD 18, MD 22 in MD 24. Možnost je nakupa in namestitve pometalne naprave. Tehnične lastnosti: motor: Briggs & Stratton, series 8270 Commercial, električni zaganjalnik z 12 V akumulatorjem, bencinski, 724 cm3, dvovaljni, 16,2 kW (22 KM), zračno hlajen, rezervoar za gorivo: 13 l; menjalnik: štirikolesni pogon, hidrostatični prenos, hitrost: brezstopenjsko nastavljiva od 0 do 9 km/h, vzvratno od 0 do 8 km/h, sklopka: elektromagnetna sklopka s kardansko gredjo in zavoro rezil; kosilna enota: izmet zadaj ali mulčer, ročica za hitro izbiro funkcije, širina reza: 130 cm, višina reza: nastavljiva od 2,5 do 10 cm, zapora diferenciala: na zadnji osi, s pedalom, pnevmatike: prednji kolesi: 16×6.50-8, zadnji kolesi: 20×10.00-8, obračalni krog: 70 cm, dimenzije (d x š x v): 206 x 133 x 119 cm, sedež: vzmeten in nastavljiv, z varnostnim lokom, zmogljivost košnje: 8800 m2/h, masa: 383 kg

Wed, 8. Apr 2020 at 10:17

0 ogledov

Vrtavkasti zgrabljalnik Kongskilde R 365 DS
Prav tako sta jih zanimala vrtavkasti zgrabljalnik tip R + 420 s tandemom in podpornim kolesom, vrtavkasti obračalnik Z 455 Hidro in Z 685 Pro ter diskaste kosilnice SM 2805. Tudi zanimanje za krmilno mešalne prikolice je bilo veliko. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2020, saj so kmetje prepoznali kakovost navedenih strojev. Prednost zgrabljalnikov je v enostavni izvedbi, vzmetni prsti so asimetrični, kar omogoča zgrabljanje brez vnosa nečistoč v travinje, štirje pari vzmetnih prstov pa so oblikovani na osnovi izkušenj uporabnikov z zelo dolgo življenjsko dobo. Najpomembnejša prednost je postavitev tandema, ki je zelo blizu vzmetnim prstom in s tem omogočeno kopiranje terena. Tudi gibljiv tritočkovni priklop je posebnost, ki skupaj z opremo za hriboviti teren in specialnim sistemom postavljanja stroja v srednji položaj, omogoča zgrabljanje pod velikim naklonom. Stroji imajo manj gibajočih delov in s tem rezervnih delov ter s svojo konstrukcijo zagotavljajo kopiranje terena. Vrtavkasti zgrabljalnik R – 365 DS Vrtavkasti zgrabljalnik R – 365 DS ima delovno širino zgrabljanja 3,65 m s premerom rotorja 2,95 m. Število tangencialnih rok je 10, na katerih so po štirje dvojni vzmetni prsti. To zagotavlja kapaciteto zgrabljanja 4,5 hektarja na uro in ima minimalno transportno širino 1,6 m. Zgrabljalnik R 365 DS spada v svoji družini med najlažje s težo 405 kg brez tandema in je zato primeren za vse vrste traktorjev in idealen za hribovite terene. Oprema za hribovite terene preprečuje nenadzorovano odmikanje rotorja. Zgrabljalnik R 365 DS lahko opremimo s trikolesnim ali štirikolesnim tandemom ter prednjim kolesom z verigo. Vsi zgrabljalniki imajo že standardno v ceno vključeno kardansko gred. Pri vseh zgrabljalnikih Kongskilde je zagotovljena 3-letna garancija na krivulje in dvoletna garancija na vzmetne prste, ki imajo premera 9 mm in so obdelani z jeklenimi kroglicami, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Cena zgrabljalnika je ugodna in vključuje stroj pripeljan na lokacijo kupca. Običajno se tam izvrši tudi zagon s potrebnim šolanjem. Svoje zadovoljstvo nad stroji so izrazili številni kupci. Uporabnika Zdravka Peršaka iz Mežice je tako prepričala kakovost stroja, cena ter poprodajne aktivnosti podjetja Profi kmet d.o.o. Peršak obdeluje visokogorsko hribovsko kmetijo in približno 6 ha travniških površin. Od leta 2010 naprej zgrabljalnik Kongskilde R 365 DS uporablja tudi Anton Vočovnik iz Završ pri Mislinji. Tudi njega sta prepričala cena in kakovost stroja. Na kmetiji obdeluje približno 5,5 ha hribovitih travnikov. Prav tako je zelo zadovoljen z uporabo zgrabljalnika Kongskilde R 365 DS Luka Rogelj iz Preserij, ki med drugim obdeluje 15 hektarjev travnikov. Zanesljivost dobave, povezanost z največjimi v Evropi (koncern Kongskilde spada v skupino CNH) zagotavljajo visok nivo kakovosti izdelkov in zagotavljajo najvišji možni nivo poprodajnih aktivnosti. To zagotavlja podjetje Profi Kmet s svojimi partnerji. Že danes so izdelki Kongskilde- stroji rdeče barve zelo dobro sprejeti med kmeti, saj so enostavni, učinkoviti ter cenovno zelo zanimivi. Vzdržljivost je na nivoju, delo na terenu kot je košnja, obračanje, zgrabljanje pa je v skladu s pričakovanji, saj je razvoj izdelkov šel od večjih strojev k manjšim, to pa je v nasprotju s trendi izdelave strojev.

Mon, 6. Apr 2020 at 10:19

205 ogledov

Odkup goveje živine se je skoraj ustavil, cena zaskrbljujoče nizka
Tako so se zgodile naše slutnje, da bodo težave v tej kmetijski dejavnosti vedno večje, saj je odkup zmanjšan oziroma ustavljen predvsem zaradi prepovedi izvoza goveje živine v tujino, prav tako ne kupujejo meso gostinski obrati. Zmanjšan je nakup mesa preko javnih zavodov, zanimivo pa je, da se nakup cenenega mesa iz tujine ne ustavi. In to kljub pozivom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec, ki poudarja, kako je pomembna lastna samooskrba. Ko imamo končno možnost, da jemo domače prirejeno goveje meso, pa rejci ne morejo prodati svojih živali. Če jih pa že prodajo, pa dobijo za bika starega do 24 mesecev plačano le okrog 3 evre za kilogram mesa E in U razreda. To je za deset do 15 odstotkov manj kot je znašala odkupna cena konec lanskega leta in januarja letos Rejci na robu preživetja Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja, in tudi rejec 55 glav goveje živine, je dejal, da se je odkup goveje živine popolnoma ustavil. »Rejci imajo težave, da prodajo govedo, mladi biki bodo prekoračili starost 24 mesecev, kar bo rejce še dodatno »teplo«. Če že prodajo bike, ne dobijo več kot tri evre za kilogram mesa ekstra kakovosti. Še slabše je, če kmet redi telice. Te mu ostajajo v hlevu, saj je izvoz v Italijo onemogočen. Krave pa tako ali tako nihče noče odkupiti,« pravi Buček, ki dodaja, da se je znižala tudi odkupna cena mleka. »Klavnice lahko pravijo, da odkup teče počasi in konstantno, a resnica je drugačna. Rejec iz sosednje vasi je na čakalni listi za prodajo bikov pitancev že več kot mesec dni in ne kaže, da bo lahko živali izhlevil v kratkem. Ne razumem, da vsi poudarjamo, kako je pomembna samooskrba. Realnost pa je drugačna, da ni interesa za domače meso, uvaža pa se tuje, ceneno meso. In to se dopušča vsa leta.« Pred setvijo so tako kmetje z velikimi izgubami ostali brez nujnih sredstev za nakup repromateriala, gnojil in semen. Buček se sprašuje, ali bodo morali najemati drage kredite, da bodo sploh lahko obdelovali zemljo. Javni zavodi naj kupujejo 100 % slovensko Rešitev v tem primeru je le ena. Popolnoma se ustavi uvoz cenenega mesa iz tujine, javni zavodi pa bi morali kupovati 100 odstotno slovensko. »Glede na to, da imamo samooskrbo z govejim mesom večja kot je poraba, to ne bi bila težava, da bi se sčasoma uredil trg ponudbe in porabe pri nas, cenenega mesa pa ne bi uvažali,« meni Rene Hanžekovič, direktor podjetja Meso-coop, ki uvaža, nudi kooperacijsko rejo in prodaja živali. Hanžekovič je predstavil trenutne odkupne cene mladega pitanega goveda. Odkupna cena bikov pod 24 mesecev starosti so se znižale za 20 do 30 centov, če jih primerjamo z decembrom, telice skoraj ne prodajo, če pa jih v Italijo ali Avstrijo so cene nižje za 10 do 15 odstotkov. Prav tako je težava pri prodaji krav, v kolikor se kakšna proda, so cene nižje za 20 odstotkov. V Avstriji so se znižale odkupne cene krav kar za 50 centov. Tudi klavnice so dvignile cene svojih storitev iz 15 na 30 centov za usluge klanja za kilogram mesa. Ne morejo namreč več prodati govejih kož, strošek klanja pa gre spet na račun rejca,« pravi Hanžekovič, ki dodaja da se jim je prihodek prepolovil, sicer pa ima podjetje štiri do pet tisoč telet v kooperacijskem pitanju. »Nekaj je narobe z našim sistemom. Država obljublja, da bo dvignila samooskrbo in domači odkup že nekaj tednov, mi pa ne moremo prodati živali v klavnice. Po drugi strani pa dovoljujemo uvoz mesa iz Poljske in Latvije. Od države pričakujemo, da zagotovi dejanske rešitve, ne le ustne obljube, da bomo s tem, ko naj bi jedli slovensko meso, rešili vse težave. Kaj nam pomaga shema Izbrana kakovost, ko pa v trgovinah komaj najdeš meso na policah s to oznako. Zagotoviti je treba interventni odkup živali, in sofinanciranje izgub pri vsaki živali. Rejci se ne bodo več odločali za nadaljevanje reje in prihodnje leto imamo lahko resne težave, to bo zmanjšana samooskrba z govejim mesom,« zaključuje Hanžekovič. V krizi se pokaže pomen dolgoročnega sodelovanja Direktor podjetja Loške mesnine iz Škofje Loke Mitja Vodnjov pravi, da se v času krize pokaže prava slika sodelovanja med kmeti in klavnicami. Kot pravi, klavnica v Škofji Loki deluje običajno, kakor lahko v danih razmerah. Se pa nekoliko poznajo ukrepi zaprtja izvoza goveje živine v Italijo, prav tako se je zmanjšala dobava mesa v gostinstvu in javnih zavodih, ki so zaprti. Prodaja mesa v trgovinah poteka še naprej kot do sedaj, pokazalo se je celo povečano povpraševanje po lokalno vzrejenemu mesu. »Običajno smo dnevno odkupili 150 glav goveje živine na dan, sedaj pa koljemo od 80 do 90 živali na dan. Iščejo možnosti za povečan odkup tudi na račun morebitne prodaje v tujino. Čakalna vrste pri odkupu se daljšajo, predvsem zaradi dodatne ponudbe dobaviteljev, ki do sedaj niso hoteli sodelovati z nami in so iskali svoje trže poti, ki so bile mogoče nekoliko boljše. »Prej jih nismo zanimali, sedaj pa nas kličejo, da bi odkupili njihove živali. A dolgoročno se to lahko izkaže tudi kot slabo, saj so pri nas sedaj v veliki prednosti dobavitelji, ki so z nami sodelovali ves čas in imeli z nami sklenjene dolgoročne pogodbe. Tudi v naprej se bomo trudili, da bi z rejci imeli partnerski odnos. Zagotovljene bomo imeli živali za zakol, rejci pa bodo imeli stabilnega partnerja za dokup goveje živine, s tem pa bo tudi odkupna cena govedi stabilna in se ne bo spreminjala,« pravi Vodnjov, ki dodaja, da je ukrep, da bodo javni zavodi morali nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji, dobrodošel za slovensko prirejo. »Pomembno bo, da se bo ta ukrep izvajal tudi potem, ko bo kriza in epidemije mimo. Sicer bo sprejeta določba popolni nesmisel, saj trenutno javni zavodi skoraj ne kupujejo surovin.« Vodnjov priznava, da se je odkupna cena znižala za deset do dvajset centov za kilogram mesa. Nenazadnje na to znižanje vpliva strošek klanja, saj so prej lahko prodali govejo kožo v tujino in si pokrili del stroškov v višini 20 centov od kilograma mesa. To pomeni, da so za kožo prejeli okrog 60 do 70 evrov pri eni živali. Kot smo zapisali, odkup je manjši, omejen imajo dostop do klavnice. To pomeni, da nudijo usluge klanja za kmete samo v primeru da pogodbeni prevoznik pripelje žival in pogodbeni prevoznik odpelje meso, plačilo pa se izvede preko banke saj so na ta način preprečeni kontakti z zaposlenimi., saj bi lahko kmetje prišli v stik z zaposlenimi. Ta ukrep bo veljal do nadaljnjega. Vodnjov dodaja, da ne pričakuje sprememb, če pa bi do teh prišlo, imajo že v načrtu krizni scenarij. Rejci se naj povezujejo Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano se zavedajo trenutnih razmer in stanja v kmetijstvu, ki so posledica kriznih razmer v državi in širše. Razmere so zdaj bistveno drugačne kot pred krizo, spremenilo se je obnašanje potrošnikov, gostinski obrati so trenutno zaprti (gostilne, menze, hitra prehrana), turistična dejavnost se je ustavila... največja težava pa je nepredvidljivost dogajanj. Kmetijske pridelave in prireje ni mogoče v nekaj dneh spremeniti in jo načrtno prilagajat povpraševanju. »Slovenija na EU trgu govejega mesa nastopa tako kot izvoznik in uvoznik. V izvozu se zdaj že pojavljajo težave, zaradi zmanjšane porabe se je marsikatera izvozna pot zaprla, nastajajo problemi v transportu, na drugi strani pa se je pojavila velika ponudba govejega mesa iz drugih držav članic Evropske unije. Tudi proizvodni obrati (klavnice) imajo težave z dodatnimi stroški proizvodnje/predelave (maske, delavci na čakanju,...) in skladiščenju blaga zaradi spremenjenih potrošniških navad. Vsi ti dejavniki se odražajo na odkupni ceni, za katero se zavedamo, da je za rejce zelo nizka in ne omogoča pokritja stroškov proizvodnje,« pojasnjujejo na ministrstvu. Zato proučujejo ukrepe, ki bi lahko bili v pomoč ublažitvi nastalih razmer ter je v kontaktu z vsemi deležniki v verigi in jih spodbuja, da še posebej v teh časih ravnajo tako, da se slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane omogoča ohranitev proizvodnje, ponudbe in preživetja, prebivalstvu pa zagotavlja ponudbo lokalne hrane. Slovenija lahko za stabilizacijo trga neposredno izvaja ukrep javne intervencije, ki se izvede pod posebnimi pogoji in zasebnega skladiščenja za sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več. Predpogoj pa je, da Komisija ta ukrep aktivira s predpisom, kajti trenutno ukrepa ni mogoče izvajati. »Ob tem pa naj omenimo tudi napore Vlade, ko je v t.i. prvi korona zakon za ublažitev učinkov krize vnesla določila za kritje izpada dohodka pri pridelovalcih ter možnost uveljavitve posebnih ukrepov za blažitev tržnih neravnovesij in tudi za večji delež lokalno pridelanih proizvodov v javnih zavodih.« Rejcem pa ministrstvo predlaga, da se, še posebej v času izrednih razmer, v okviru možnost povežejo in organizirajo, morda vključijo tudi zadruge in se poskušajo dogovoriti glede prodaje goveda in prašičev, primernega za zakol s ciljem, da se najprej proda v klavnice govedo oziroma prašiči, ki bi zaradi starosti oziroma teže prerasli v nižjo kategorijo, in se s tem nekoliko izognejo dodatnemu padcu odkupnih cen. Zaradi situacije epidemije COVID-19 so se zaprle vse šole in vrtci. Od javnih zavodov so odprti le domovi za ostarele, bolnišnice, vojska. S tem je povezana tudi manjša prodaja mesa in ostalih živil. V predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je opredeljena tudi nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih. Javni zavod mora nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil. Takšna javna naročila bi se izvajala do konca leta 2020.

Fri, 3. Apr 2020 at 09:43

142 ogledov

Husqvarnina baterijska žaga T540i XP
Navedeni stroj imajo manjšo maso v primerjavi z orodji na bencinski pogon, so tišji, okolju prijazni in zato jih lahko uporabljamo za delo v naseljih in mestih. Dolgoročno se izkaže, da je potrebno zanje manj vzdrževanja in stroškov za gorivo in motor. Na podlagi želja in potreb specialistov nove modele odlikuje moč in dobro delovanje, poleg tega pa so lahki, tihi in zelo enostavni za uporabo. Hrup baterijskih strojev je za 13 dB (A) nižji v primerjavi z bencinskimi stroji. To je veliko, saj se zmanjšanje za tri decibele občuti kot prepolovitev hrupa. S tem je delo prijetnejše, delo pa lahko poteka tudi v urbanih okoljih, občutljivih na hrup. Li-ion baterija zagotavlja konstantno napetost, zanesljivo delovanje in enak čas delovanja kot z bencinskim strojem, vendar brez neposrednih emisij. Z enim polnjenjem storite toliko kot z enim rezervoarjem goriva. Omenjena baterija ustreza za vse ročno vodene baterijske stroje, saj lahko isto baterijo uporabljate v širokem asortimentu Husqvarnine opreme. Baterijske stroje upravljamo enostavno s pomočjo interaktivnega upravljavca. Za prižig in ugašanje stroja uporabimo glavno stikalo, s plinom nato že zaženemo sam stroj. Na zaslonu je tudi gumb, ki nam omogoča varčno in dolgotrajnejšo uporabo stroja. Stroški za vzdrževanje so pri baterijskih strojih majhni. Ne potrebujemo polnjenja rezervoarja z gorivom, manj je delov za vzdrževanje in elektronsko nadzorovani pogonski sistem pomeni manj zaustavitev in manjše operativne stroške. Verižna baterijska žaga T540i XP in 540i XP Pri baterijski žagi sta zagon in ustavljanje izredno enostavna. Da lahko pričnemo z uporabo, moramo najprej vključiti varnostno stikalo, nato pa žago uporabljamo kot klasično motorno žago. Z le eno razliko - ko spustimo plin, se žaga popolnoma ustavi in ne oddaja nikakršnega hrupa. V naši navadi je, da takoj pomislimo, da je baterijska izvedba stroja v primerjavi z bencinsko izvedbo precej manj zmogljiva. Pa ni tako. Pri učinkovitosti ni razlike med bencinsko in baterijsko izvedbo, kar priča tudi največja hitrost verige v delovanju. Baterijska izvedba ima precej prednosti, kot so manjši hrup, manjša masa in lažje upravljanje v krošnji. Zagon žage pri baterijski izvedbi namreč ni potreben. Vključimo varnostno stikalo in že lahko obžagujemo drevo. Na razpolago imamo dve bateriji, in sicer baterijo BLi200X (T540i XP)in še zmogljivejšo BLi300X (540i XP). Žaga je tako primerljiva po moči in vzdržljivosti z bencinsko profesionalno žago s prostornino motorja 40 kubičnih centimetrov in je od starih baterijskih modelov zmogljivejša za 30 odstotkov. Žaga je še zmogljivejša z novo SP21G X-Cut verigo. Hitrost verige je 24 m/s in je popolnoma primerljiva z bencinskimi žagami. V Husqvarni navajajo, da bodo v prihodnje baterijske žage uporabljali tudi za sečnjo in ne le za obžagovanje dreves.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2019