Tue, 30. Nov 2021 at 09:20
681 ogledov
Električni pogoni v kmetijstvu in gozdarstvu
Ni izpušnih plinov, povzročajo manj hrupa, imajo boljši energetski izkoristek, pretvorba električne energije v mehansko je brezstična (magnetna), kar omogoča prenos veliko večjih sil brez mehanskih obremenitev, poglejmo samo lokomotive, itn., če težav, ko so omejenost proizvodnje električne energije in visoke cene takih strojev, tu ne postavljamo na prvo mesto.
A traktor je v primerjavi z relativno preprostim električnim osebnim avtomobilom zelo kompleksno vozilo oz. delovni stroj. Traktorji ter kmetijski in gozdarski stroji so veliki, a niti približno ne dovolj veliki, da bi po poljih in v gozdovih tovorili več ton težke baterije, ki bi jim zagotavljaje električno energijo za več deset urno delo. Za prenos električne energije iz omrežja na te stroje so baterije trenutno (še) prevelike, pretežke in predrage.
Baterijski traktorji in traktorji na kablu
Tudi industrija kmetijske tehnike veliko energije in denarja vlaga v razvoj električnih traktorjev, drugih strojev in orodij. Razvili so sicer že kar nekaj prototipov baterijskih traktorjev, tudi večjih moči, a z njimi je mogoče delati le par ur, današnji kmet pa mora v sezoni s traktorjem delati cel dan. Naj za lažjo predstavo navedemo samo en primer, izračunan čez prst: 150 konjski traktor bi za 10 urno delo, s polovično obremenitvijo motorja, potreboval baterijo zmogljivosti 0,7 megawatnih ur (700 kWh). Taka baterija bi bila večja od traktorja samega. Več izgledov imajo baterijski traktorji manjših moči, tam do okoli 50 kW, ko velikost in masa baterije še nista preveliki, a z njimi je mogoče opraviti predvsem lažja dela (npr. obračanje sena), a tudi z njimi ne več kot 5 do 6 ur preden je potrebno ponovno polnjenje baterij. Zdi se, da bodo svoje mesto našli najprej za delo v zaprtih prostorih, npr. v rastlinjakih, hlevih, saj ne oddajajo izpušnih plinov. In cena? Naj bi bila za cca 1/3 višja od običajnih traktorje, a v resnici ni znana, saj še noben tak traktor ni naprodaj.
Eden od proizvajalcev traktorjev pa se je v raziskovalnem projektu stvari lotil drugače, z dovodom električne energije do traktorja preko 1 km dolgega kabla. Taki načini so običajni v rudarstvu, v kmetijstvu pa je zgled npr. dovajanje gnojevke po ceveh do traktorja, ki jih razdeljuje površini. A za pogon elektromotorjev skupne moči 300 kW je potreben industrijski tok, ki ga ob njivah ni, tu pa je še kup drugih izzivov, kot se danes moderno reče težavam.
Kombinirani sistemi
Pri traktorskih priključnih strojih je veliko možnosti za električne pogone, posebej tam, kjer je potrebno natančno uravnavanje (npr. števila vrtljajev, natančnih premikov ali pogonske moči), kar je pri električnih pogonih veliko lažje dosegljivo kot pri mehanskih ali hidravličnih. Poleg tega pa je napeljava električnih vodnikov na mesto pogonov enostavnejša od hidravličnih cevi, kar šele od mehanskih prenosnikov pogona (jermenov, gredi, verig itn.). Pozimi ni potrebno ogrevanje hidravličnega olja, z vklopom stikala lahko električno gnan sklop deluje na polno. Navedene prednosti odtehtajo tudi eventualne večje izgube v dodatni pretvorbi energiji.
Tako danes več proizvajalcev traktorjev razvija modele, ki imajo v pogonski sistem traktorja vgrajen generator električnega toka visoke napetosti, le ta pa je na voljo za pogon elektromotorjev, ki poganjajo sklope priključnih strojev, npr. trosilnih plošč trosilnika gnojil, črpalk za gnojevko, sejalnih elementov itn., pa tudi pogonskih koles priklopnika. Lahko pa električni tok poganja tudi posamezne sklope traktorja, npr. sprednji pogon. Generator električne energije pa lahko namestimo tudi zunaj traktorja, npr. na sprednje hidravlično dvigalo, poganja ga traktorska priključna gred, kot običajni priključni stroj. Na drugi strani pa proizvajalci priključnih strojev razvijajo električne pogone teh strojev. Povedano zveni enostavno, a tu so še številna vprašanja regulacije, združljivosti, varnosti, zanesljivosti. Nekaj navedenih rešitev je prešlo stopnjo prototipov, na trgu pa jih praktično še ni na voljo, je pa to samo vprašanje časa.
Dvoriščna mehanizacija
Veliko dlje pa je razvoj električnih baterijskih pogonov pri dvoriščni mehanizaciji, npr. pri dvoriščnih nakladalnikih ali teleskopskih nakladalnikih, ki so po namenu in tehnologiji blizu električnim viličarjem, ki so že dolgo v uporabi. Te stroje uporabljamo veliko krajši čas, nekaj ur za nakladanje, vmes pa je čas za polnjenje baterije. Poleg tega pa so ti stroji gnani motorji relativno majhnih moči (v primerjavi s traktorji), zato je velikost baterije lahko primerna za vgradnjo v te stroje. Ti stroji so že na trgu, tudi v Sloveniji. In cena? Višja od strojev gnanih s stroji z notranjem izgorevanjem, zato jo je potrebno upravičiti z drugimi prednostmi električnega pogona.
Orodja in drobni stroji
Baterijska orodja in drobni stroji so danes vsakdanja ponudba tehničnih in tudi splošnih trgovin. Govorimo o vrtalnikih, vijačnikih, sesalnih, vrtnarskih orodjih in podobno. V kmetijstvu in gozdarstvu so to še škarje za rezanje, oprtne kosilnice (na nitko), verižne žage, pihalniki listja itn. Baterije pri večini teh orodij in strojev lahko menjamo in ko z eno delamo, drugo polnimo. Pri potrebah po daljšem delovanju (npr. pri rezi trt ali sadnega drevja) je mogoče napajanje iz hrbtne baterije večje zmogljivosti, ki pa seveda tudi nekaj tehta.
Pogled naprej
Električno gnani mobilni stroji se bodo širili tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Najprej orodja in manjši stroji, ki so že danes del stvarnosti, nato stroji za delo na dvoriščih, v skladiščih, rastlinjakih, sledili pa bodo traktorji in drugi večji mobilni delovni stroji. Slednji vsekakor ne prej, ko bodo na voljo veliko zmogljivejše baterije kot so sedaj. Kot kaže, bi taki traktorji in večji stroji, tudi dvoriščni stroji, lahko delovali tudi kot hranilniki električne energije, ko ne bodo delali, npr. iz sočnih elektrarn. Seveda, ko bodo delovala pametna električna omrežja, ko bomo (skoraj) vsi tako proizvajalci kot porabniki električne energije. Seveda, če se bo splačalo in če bo električne energije dovolj. Pri množičnem širjenju električnih pogonov lahko kaj hitro ozko grlo postane proizvodnja električne energije. A človeštvo je do sedaj vedno našlo pot naprej.
Fri, 26. Nov 2021 at 11:48
934 ogledov
JOHN DEERE: Serija 6R s štirimi novimi modeli
Ta je opremljena na nivoju visokokakovostnih traktorjev in namenjena za različna dela, močnejši modeli še posebej za namene transporta. V seriji je po novem 14 modelov, in sicer od najšibkejšega 6R 110 do modela 6R 250.
Traktorji imajo štirivaljni motor pri petih šibkejših modelih in šestvaljni motor, pri ostalih modelih, ki proizvedejo od 110 do 250 KM nazivne moči in 121 do 275 KM največje moči oziroma še dodatnih 11 do 32 KM s pomočjo IPM sistema.
Modeli 6R 110 do 6R 150 s štirivaljnimi motorji so primerni za mešane, živinorejske kmetije. Ostali šestvaljni modeli pa so predvsem namenjeni za transport, najmočnejši pa tudi za poljedelska dela.
Novosti
Ključna novost serije 6R je AUTOSETUP, to je integriran sistem samodejne nastavitve 1-Click-Go, zahvaljujoč kateremu je mogoče nastavitve traktorja in priključka opraviti veliko hitreje in lažje. Na terenu je običajno lahko tudi do 90 odstotkov klikov na prikazovalniku za voznika nepotrebnih – traktor je s sistemom vedno odlično nastavljen. Vse potrebne nastavitve je mogoče načrtovati vnaprej in jih upravljati v oblaku, vključno z agronomskimi podatki, kot so meje med parcelami, polja, pasovi vožnje in predpisani zemljevidi.
Takoj, ko traktor prečka mejo polja, je shranjeni profil samodejno na voljo in tudi vozniki, ki traktorja ne upravljajo redno, lahko upravljajo traktor z veliko natančnostjo in se izognejo napakam pri delu.
Medtem ko AutoSetup olajša delo voznikom, ga je John Deere naredil tudi bolj priročnega. Na primer, armaturne plošče za volanom ni več. To ne izboljša le pogleda naprej, ampak tudi nadzor nad funkcijami prek CommandARM in desne nadzorne konzole. Vse nastavitve in prikazi so na voljo na zaslonu kotnega stebrička.
Popolnoma novi so štirje modeli, in sicer 6R 140, 6R 150, 6R 165 in 6R 185.
Druga novost je elektronska upravljalna ročica, ki je še posebej uporabna pri delu s sprednjim nakladalnikom. Voznik lahko s tipko za vzvratno vožnjo prosto določi razporeditev gumbov in enostavno spreminja smer vožnje, medtem ko poseben sistem za prepoznavanje roke nadomešča prej uporabljeno varnostno loputo.
Za sprednje nakladalnike je na voljo dinamični tehtalni sistem, ki omogoča tehtanje med vožnjo, ne da bi se traktor moral ustaviti. S pomočjo povratne informacije o položaju lahko sprednji nakladalnik s samo pritiskom na gumb spravite v pravilen osnovni položaj, medtem ko vodoravna poravnava preprečuje razsutje tovora zajemalke.
IPM (Intelligent Power Management) je v novi seriji 6R še bolj inteligenten. To pomeni, da je poleg funkcij IPM pri transportnih in delu s priključno gredjo, zdaj po potrebi na voljo dodatna moč za dela s hidravličnim sistemom.
Štirivaljni modeli lahko zdaj proizvedejo do 20 KM, šestvaljniki pa do 40 KM, če so v uporabi hidravlični distributorji, črpalke in še bolj energetsko intenzivni hidravlični priključki, kot so kombinirani kompresorji, cisterne za gnojevko in sejalnice.
Ob koncu prihodnjega leta bo John Deere z novim satelitskim sprejemnikom StarFire ponudil še več funkcij za natančno kmetijstvo. Ne glede na natančnost korekcijskega signala, ki ga izberejo kmetje, ima voznik lahko koristi od odlične stabilnosti signala s tem novim sprejemnikom, ko deluje na takoimenovanih skritih območjih, se pravi, kjer satelitski signal nedostopen.
Novosti so tudi na področju menjalnikov in sicer lahko poleg AutoQuad Plus in brezstopenjskega menjalnika AutoPowr, kmetje zdaj izberejo tudi možnost CommandQuad za štirivaljne modele.
Novi 6R 150
Kmetje na mešanih, živinorejskih kmetijah za delo raje uporabljajo štirivaljne traktorje, vendar čimbolj zmogljive. Z največjo nazivno močjo 165 KM ali 177 KM z inteligentnim upravljanjem moči je model 6R 150 zdaj največji štirivaljnik v seriji.
Povečala se je tudi velikost pnevmatik, zdaj so na voljo možnosti za zadnja kolesa do 650/65 R38. Zaradi kratke medosne razdalje, ki znaša le 2,58 metra, mora biti traktor še posebej enostaven za upravljanje predvsem na dvoriščih.
Traktor 6R 150 ima majhno maso praznega vozila (6,5 ton) in dovoljeno skupno maso 10,45 ton ter tako ponuja zelo visoko nosilnost 4 tone. To mu omogoča, da združi zmogljivost šestvaljnega traktorja s prednostmi štirivaljnega stroja: kompaktne dimenzije z majhno težo v kombinaciji z okretnimi in vsestranskimi zmogljivostmi, pravijo v podjetju John Deere.
Dvižna sila zadnjega hidravličnega dvigala je za dvigovanje težjih strojev povečana za 12 odstotkov. 6R 150 ponuja tudi večjo 155-litrsko hidravlično črpalko, ki v kombinaciji z dinamičnim tehtalnim sistemom ponuja pomembne prednosti za zmogljivost sprednjega nakladalnika.
Novi 6R 185
Traktor je namenjen kmetom in izvajalcem strojnih storitev, ki iščejo kompakten, vsestranski in zmogljiv šestvaljni traktor, ki se uporablja predvsem za transport, lahko pa izpolni tudi visoke zahteve glede hidravlične zmogljivosti.
Zagotavlja največjo moč do 234 KM z inteligentnim upravljanjem moči za transport, priključno gred in hidravlične aplikacije. Zahvaljujoč kratki medosni razdalji, ki znaša le 2,76 metra, je 6R 185 okreten traktor in bolj kompakten od večjih modelov serije 6R, ki imajo medosno razdaljo 2,8 ali 2,9 metra. Zahvaljujoč tej funkciji ter 6,8-litrskemu motorju PowerTech PSS in menjalniku AutoPowr je traktor še posebej varčen na cesti.
Fri, 26. Nov 2021 at 11:22
1144 ogledov
Dizelsko gorivo predstavlja velik strošek na kmetiji
Pisali smo že, da se nakupne cene repromateriala hitro zvišujejo. Najbolj se odstopanja kažejo pri nakupu mineralnih gnojil, nič kaj manj pomembne podražitve pa se dogajajo pri nakupu goriv, predvsem dizelskega goriva. Se tudi vam zdi, da za poln rezervoar goriva pri traktorju odštejete več kot pred tednom dni. Ne, ne zdi se vam, tako je, saj se cene goriv dražijo praktično iz dneva v dan.
Cene goriv so se v zadnjem letu dvignile za skoraj 50 odstotkov. Kot napovedujejo poznavalci, trg še vedno ni stabilen in bi se podražitve lahko še nadaljevale v prihodnjih tednih in mesecih. Ali je vzrok za vse višje cene kriv tudi odlok vlade, da se cene naftnih derivatov od oktobra 2020 v celoti prosto oblikujejo na trgu? Vlada je cene naftnih derivatov regulirala od leta 2000, v letu 2016 pa je začela s postopno liberalizacijo. Z aprilom 2016 so se v celoti sprostile cene neosvinčenega 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, novembra pa je vlada sklenila trgovcem prepustiti določanje cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ob avtocestah in hitrih cestah. Od oktobra 2020 so povsod po državi, tudi zunaj avtocest in hitrih cest, sproščene cene vseh pogonskih goriv.
Primer stroška dizelskega goriva na poljedelski živinorejski kmetiji in kmetiji z intenzivnim sadovnjakom
50 ha poljedelska-živinorejska kmetija
Leta 2020 je bil strošek goriva ob predpostavki, da je bila cena 1 evro za liter, skupno 10.000 evrov. Danes je strošek goriva 14.736 evrov (ob predpostavki, da je liter goriva 1,47 evra). Če kmet vlaga obrazec za povrnitev dela trošarine, to pomeni, da prejme nazaj 2715 evrov. Tako bi bil realen strošek 7285 evrov v letu 2020 in kar 12.021 evrov v letošnjem letu.
10 hektarska kmetija s pridelavo jabolk
Leta 2020 je bil strošek goriva ob predpostavki, da je bila cena 1 evro za liter, skupno 4200 evrov. Danes je strošek goriva 6190 evrov (ob predpostavki, da je liter goriva 1,47 evra). Če kmet vlaga obrazec za povrnitev dela trošarine, to pomeni, da prejme nazaj 1140 evrov. Tako bi bil dejanski strošek dizelskega goriva za 10 hektarjev veliko kmetijo z intenzivnim sadovnjakom 3060 evrov v letu 2020 in kar 5050 evrov v letošnjem letu.
Povrnitev dela trošarine ostaja enaka
Ministrstvo za finance je odgovorilo na naša vprašanja o povrnitvi večjega deleža trošarine kmetom. Povprašali smo jih, da bi kmetje v teh kriznih časih prejeli tudi do 100 odstotkov povrnitev trošarine.
Pravijo, da o morebitnih spremembah na področju kmetijstva z vidika porabe fosilnih goriv in ukrepov, ki nekako povečujejo uporabo le-teh, je vsekakor treba pogledati večplastno. Namreč zavedati se moramo, da bi v tem primeru spodbujali ukrep, ki je v nasprotju z okoljsko politiko oz. gre za spodbudo, ki ne prispeva k zmanjšanju obremenjevanja okolja.
To je torej v nasprotju s slovenskimi in evropskimi zavezami in cilji na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, zvišanja deleža obnovljivih virov energije ter zvišanja učinkovitosti rabe energije in v nasprotju z Evropskim zelenim dogovorom. Nenazadnje pa imamo tu tudi Načrt za okrevanje in odpornost, kjer imamo začrtane reforme in naložbe, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. V tem okviru pa torej ne moremo uvrstiti tega omenjenega predloga. Ob tem dodajajo, da bodo kmetje tudi v prihodnje na ta način koristili povrnitev dela trošarine in ne razmišljajo o uvedbi takoimenovane »kmetijske nafte«.
Mon, 22. Nov 2021 at 11:33
1496 ogledov
Solidarnostni dodatek za kmete starejše od 65 let v višini 150 EUR
Vlada je sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19, s katerim bomo omilili in odpravili posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva.
Predlog prinaša tudi solidarnostni dodatek za posebej ranljive skupine v višini 150 evrov in dodatek za kmete, stare več kot 65 let, ki niso prejemniki pokojnin in prejemajo dohodke, nižje od 591,2 evra. Tudi njim pripada dodatek v višini 150 evrov.
Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi upokojenci, ki prejemajo pokojnino v višini 714 evrov ali manj, in sicer v treh višinah:
- tisti, ki prejemajo pokojnino v znesku do 510 evrov, se solidarnostni dodatek izplača v višini 300 evrov,
- tisti, ki prejemajo pokojnino v znesku od 510,01 do 612 evrov, prejmejo dodatek v višini 230 evrov in
- tisti, ki prejemajo pokojnino v znesku od 612,01 do 714 evrov, prejmejo dodatek v višini 130 evrov.
Predlog prinaša tudi dodatno financiranje programov v podporo družini in vzpostavlja pravno podlago za podaljšanje veljavnosti unovčitve prvih turističnih bonov, in sicer do najdlje 30. junija 2022.
Mon, 22. Nov 2021 at 11:28
502 ogledov
Vlaganje zahtevka za pomoč pri reji prašičev le še do petka
Agencija poziva nosilce kmetijskih gospodarstev, ki redijo kategorijo prašičev pitancev od 30 kilogramov dalje, pitane na višjo težo, in kmečko rejo prašičev oziroma kategorijo prašičev pitancev od 30 do 110 kilogramov oziroma kategorije plemenskih merjascev, plemenskih mladic oziroma plemenskih svinj in izpolnjujejo pogoje iz Odloka o finančni pomoči pri reji prašičev v letu 2021, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 181/2021, da oddajo zahtevek za dodelitev finančne pomoči. Rok za oddajo je izjemno kratek.
Pogoji za pridobitev sredstev
Vlagatelj mora biti vpisan v evidenco imetnikov rejnih živali v letu 2021. Na dan 1. 2. 2021 je vlagatelj sporočil podatke o staležu prašičev v evidenco rejnih živali in preračun števila živali na glavo velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) izkazuje na ta dan najmanj tri GVŽ plemenskih prašičev oziroma petnajst GVŽ prašičev pitancev. Kmetijsko gospodarstvo je na dan oddaje zahtevka vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Na dan oddaje zahtevka ne sme biti v stečaju, prisilni likvidaciji ali v osebnem stečaju in ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov. Pri preračunu prašičev pitancev v GVŽ se upošteva podatek o številu vpisanih živali na dan 1. 2. 2021 ali podatek o povprečnem številu živali v turnusu za leto 2021; če sta podana oba podatka, se upošteva podatek z višjo vrednostjo.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek pravi, da z odlokom o finančni pomoči pri reji prašičev za letošnje leto, pomagajo pri blaženju poslabšanja ekonomskih razmer v sektorju prašičjega mesa. Kot resorni minister si prizadeva, da ohranimo ekonomsko sposobnost slovenskih rejcev prašičev. Za izvedbo ukrepa je predvidenih nekaj manj kot 1,9 milijona evrov. Za obdobje med februarjem in oktobrom se za upravičence v sektorju prašičjega mesa predlaga finančno pomoč v višini 64,73 evra na glavo živine (GVŽ) za prašiče pitance oziroma 129,46 evra na glavo živine (GVŽ) za plemenske prašiče.
Fri, 19. Nov 2021 at 14:35
1387 ogledov
Rekordne cene mineralnih gnojil in podražitvam ne kaže konca do marca 2022
Po predvidevanjih analitikov to še ni zgornja meja, cene se bodo v prihodnjih tednih in mesecih še višale. Skrbi pa predvsem dejstvo, da so številna podjetja prenehala izdelovati dušična mineralna gnojila.
Podobno kot pri nas je tudi v drugih evropskih državah. V Nemčiji kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo, kako so draži repromaterial. Predvsem mineralna dušična gnojila so se v enem letu zvišala za 300 odstotkov povrh vsega pa se jih ne da niti kupiti. So pred težko odločitvijo, kako naj bi kupili dovolj gnojila za pridelovalno leto 2022 – in to po sprejemljivih cenah. Trenutno se zdi to nemogoče. Tudi zaradi srednjeročnih napovedi, da se prodajne cene za najpomembnejše vrste mineralnih gnojil v ZDA in na Bližnjem vzhodu do pomladi 2022 ne bodo kaj spreminjale. Kvečjemu bodo prodajne cene šle navzgor.
Dušična gnojila vse dražja
Urea se na svetovnih trgih prodaja po ceni 680 evrov na tono v glavnih uvoznih/izvoznih pristaniščih v ameriškem zalivu za november. Za mesec december se že obračunava 720 evrov za tono, od januarja do marca 2020 pa se bo cena sečnine še dvignila: na 735 evrov za tono. V drugih pomembnih izvoznih pristaniščih, kot je Egipt, so še višje prodajne cene. Tam trenutno zahtevajo 795 evrov za tono, takšno prodajno ceno predvidevajo tudi za prihodnjo pomlad. Vsekakor te številke za kmete kažejo eno: trenutno ni znakov omilitve razmer na trgu gnojil – vsaj ne do pomladi 2022.
Nekateri kmetje pri nas so k sreči že nakupili mineralna gnojila, številni pa ne in jih tudi ne nameravajo. Za gnojenje se bodo posluževali le gnojevke in različnih oblik obdelave tal. Pravijo, da bodo na ta račun pridelali nekoliko manj, bodo pa prihranili kar precej. Predvsem pa imajo pridelovalci koruze skrbi, kako se bo koruza odzvala na gnojenje le z gnojevko. Čas hitre rasti gre ponavadi tudi na račun gnojenja z mineralnimi gnojili.
Razmere z oskrbo vse slabše
Sicer se razmere z oskrbo še naprej poslabšujejo. Kitajska je do nadaljnjega prepovedala izvoz gnojil ali ga zelo strogo nadzoruje. Sicer so Kitajci izjemno pomemben izvoznik sečnine in fosforja po vsem svetu. Tudi veliki izvoznik Rusija želi vsaj za naslednjih šest mesecev zmanjšati izvoz dušikovih gnojil, da bi zajezila nadaljnjo rast cen hrane na ruskem domačem trgu.
Hkrati cena zemeljskega plina, ki je potreben za proizvodnjo dušikovih gnojil, ostaja izjemno visoka. In zima šele prihaja. Mnogi veliki evropski in nemški proizvajalci gnojil, kot so Yara, SFK Piesteritz ali BASF, so zato drastično zmanjšali svojo proizvodnjo mineralnih gnojil.
Zemeljski plin predstavlja približno 80 % stroškov proizvodnje dušikovih gnojil, cene pa so štiri do petkrat višje od običajnih, pravijo v skupini Fertilizers Europe. Z njihovega vidika se "proizvodnja oziroma prodaja ne splača", saj kljub rekordno visokim cenam gnojil proizvodni stroški niso pokriti. Ogromne težave z logistiko in dobavno verigo so prav tako prispevale k dvigu cen gnojil.
Strokovnjaki predvidevajo, da se bodo kmetje odzvali z manjšo pridelavo na višje cene mineralnih gnojil in posledično z višjimi cenami hrane. V ZDA bi na primer visoke cene gnojil lahko pomenile manjši pridelek koruze. Rumeno zrno potrebuje več dušikovega gnojila kot druga žita, zato bi lahko kmetje poskušali zmanjšati stroške s prehodom na sojo ali jaro pšenico. Svetovalci in analitiki zato priporočajo, da naj kmetje preverijo gnojilne načrte in preučijo, kako nadomestiti pri posameznih kulturah dušična gnojila (pri koruzi to ne gre, saj nujno potrebuje dušik za pravilno rast) in ali obstaja možnost, da se nekoliko zmanjša gnojenje s fosforjevimi in kalijevimi mineralnimi gnojili.
Kaj zviševanje cen mineralnih gnojil pomeni za povprečno 10 hektarjev veliko mešano kmetijo, ki obdeluje njive in travnike. Strošek nakupa mineralnih gnojil je bil lani 960 evrov, letos pa bi enaka količina stala kar 2800 evrov. Seveda je strošek nakupa za 50 hektarjev veliko kmetijo najmanj petkrat večji, če ne celo več. Namesto pet tisoč evrov, bi trenutni nakup stal 14 tisoč evrov.
