Kosilnice bodo imele delovno širino od 2.2 do 3.4 metra. Kosilnice imajo sistem MAX CUT, to je edinstveno valovno oblikovan kosilni greben iz enega samega kosa, ki so ga v podjetju CLAAS prvič predstavili leta 2015. Ta oblika omogoča, da so rezalne plošče postavljene kar se da naprej, kar zagotavlja še boljšo kakovost rezanja v vseh pogojih. Posebna oblika drsnikov in velik kanal med njimi omogoča večjo stopnjo samočiščenja in čistejšo krmo. Kosilni kosi z vijaki in trajno mazani deli pogona poenostavljajo vzdrževanje in zagotavljajo dimenzijsko stabilnost ter dolgo življenjsko dobo. Za preprečevanje preobremenitev pogonskega sistema je vsak disk varovan z varnostnim elementom SAFETY LINK, ki ga je možno zamenjati že v nekaj minutah. Vse kosilnice so izdelane tako, da trajno prenašajo tudi največje obremenitve. Na najbolj obremenjenih delih ohišja so navarjeni vložki iz jekla Hardox, še posebej odpornega na obrabo. Za osnovno trdnost kosilnice skrbi vijačen kosilni greben, pri katerem je debelina pokrova kar 6 mm. Na njem so pritrjene drsne sani iz kaljenega jekla. Nosilci nožev so iz enega kosa specialnega jekla, debeline 5 mm, in s kaljenimi sorniki za vpetje nožev. Najbolj izpostavljen del nosilca je za zaščito pred obrabo prevlečen z volframovim karbidom, ki se drugače uporablja tudi za zaščito žlic pri bagrih. Pogonski zobniki iz kaljenega jekla, ki prenašajo moč do posameznih kosilnih diskov, so široki kar 24 mm. Tudi premer zobnikov je največji na tržišču, kar pomeni, da je stalno v prijemu večje število zob. Tako so zagotovljeni kar najbolj miren tek, zanesljiv prenos moči in dolga življenjska doba. Vsak kosilni disk je gnan s pomočjo svojega pogona. Zaradi velikega prekrivanja rezalnih krogov nastane enakomerna slika košnje. Hermetično zaprti kroglični ležaji s poševnim naleganjem iz avtomobilskega področja poskrbijo za najbolj miren tek in dolgo življenjsko dobo. Z montažno ročico se noži menjajo z eno potezo. Nadomestni noži so priročno pospravljeni v škatli, ki je varovana pred dežjem.  Poseben je sistem razbremenitve. Velika reliefna vzmet se zaskoči na sredini okvirja stroja. Poleg tega sila vzmeti poteka točno skozi težišče kosilne enote. Majhna vzmet medtem odvzame pritisk na samem pogonu rezila. Zaradi notranjega in zunanjega nosilca se sila enakomerno prenaša na celoten kosilni greben. Vse skupaj prinaša prednosti središčnega vzmetenja pri bočno obesnih modelih. Novosti delimo v dve skupini, in sicer DISCO 10 s tremi novimi modeli DISCO 24, DISCO 28 in DISCO 32 z delovno širino od 2,2 do 3,0 metra. Še posebej je lahka izvedba Disco 10, ki lahko kosi brežine z naklonom do 45 stopinj in ima mehansko varovalni mehanizem v primeru naleta na oviro. Transport je enostaven, saj lahko kosišče nagnemo za 95 stopinj. Vrtljaje priključne gredi lahko pri delu zmanjšamo iz 540 na 480 vrtljajev na minuto, in s tem prihranimo na gorivu. Serija DISCO 100 ima modela Disco 320 in 360 z 3,0 in 3,4 metra delovne širine. Na voljo je tudi v izvedbi s prstnim gnetilnikom (C) ali gnetilnikom z valji (RC).  

Namen podpore v okviru 1. javnega razpisa za podukrep 6.4 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je podpreti vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bodo pripomogle k večji oziroma boljši ponudbi različnih storitev na podeželju, kakor tudi omogočiti možnosti za dodatne zaposlitve oziroma večjega prihodka tako na podeželju kakor tudi na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi. S tem sledimo cilju, da podeželje ostane poseljeno, s čimer je posredno oziroma neposredno povezana tudi urejena kulturna krajina. Javni razpis za podukrep 6.4 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti se izvaja in financira preko Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020). Podpora iz tega podukrepa bo med drugim namenjena zelo različnim dejavnostim, kot so na primer dejavnosti v turizmu, trgovina, storitvene dejavnosti, dodajanje vrednosti lesu, lokalna samooskrba, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnja električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti, ki so podrobno navedene v Prilogi 4 Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. Upravičenci so lahko nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Lokacija naložbe pa se mora nahajati v naseljih z manj kot 5.000 prebivalci, razen kadar je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti. Med drugimi pogoji za pridobitev sredstev mora upravičenec izpolnjevati tudi pogoj, da je v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis zagotavljal ustrezen obseg dela (0,5 polna delovna moč - PDM - v primeru enostavnih naložb oziroma 1 PDM v primeru zahtevnih naložb), ter ustvariti primeren prihodek iz poslovanja, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja in sicer v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v Sloveniji na 1 PDM. Kot upravičeni stroški se bodo upoštevali stroški, povezani z ureditvijo in vzdrževanjem objektov, ter stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav, vključno z IKT (informacijsko komunikacijsko tehnologijo) in so neposredno povezani z izvajanjem dejavnosti iz priloge Uredbe, ki je predmet podpore in jih je upravičenec opredelil v vlogi na javni razpis. Pod določenimi pogoji je upravičen tudi strošek prispevka v naravi v obliki lastnega lesa, upravičeni pa so tudi splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot jih določa uredba. Stopnja javne podpore v obliki nepovratnih sredstev bo 50 % upravičenih stroškov, pri določitvi stopnje podpore pa se bo upoštevalo pravilo »de minimis«. Najnižji znesek javne podpore bo znašal pet tisoč evrov na vlogo. Od skupno 15 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo: – 10 milijonov evrov namenjenih za nosilce dopolnilnih dejavnosti (sklop A) ter – 5 milijonov evrov namenjenih za samostojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospodarske družbe (sklop B). Oddaja vloge je možna do vključno 21. oktobra 2020.    

Kako naj bo slovenski kmet konkurenčen? Češki kmet redi velike črede krav, jih pase povprek in prodaja teleta po visokih cenah, tudi v Slovenijo. 

Nikakor nismo pričakovali, da bodo rejci namesto obljubljenih 167 evrov, dobili le 90 evrov za govejega pitanca, starega nekaj dni manj kot 24 mesecev.  Rejec iz okolice Celja je dalj časa pričakoval odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bi mu za dva bika stara nekaj manj kot 24 mesecev prinesla 334 evrov pomoči. V zapisu odločbe ga je čakalo neprijetno presenečenje. Za dva bika smo dobili borih 180 evrov. To pomeni, da smo za vsakega bika, dobili le 90 evrov, čeprav smo v razpisih brali, da bo pomoč 167 evrov za vsakega bika, starega do 24 mesecev. Točneje – za vsakega bika smo dobili 100,2 evra pomoči, vendar nam je še dodatno finančna uprava odtegnila 10 evrov po posameznem biku kot akontacijo dohodnine. V odločbi se sklicujejo, da če je bik star med 12 in 24 mesecev, se za pretvorbo upošteva 0,6 koeficient GVŽ (glav velike živine) iz pravilnika. »Razumel bi, da so to bili biki težki okoli 300 kg, ta pretvorba bi bila upravičena. Ampak ne, biki so tehtali več kot 650 kilogramov, v tem primeru bi po zdravi kmečki logiki morali upoštevati koeficient 1,2. Kot mi je znano, se GVŽ opredeljuje kot 500 kg govedo. Da je nekaj narobe z našo zakonodajo potrjuje tolmačenje finančnega nadomestila za dodelitev pomoči. Višina finančnega nadomestila za GVŽ goveda starejšega od dveh let znaša 100 EUR, za GVŽ goveda od enega do dveh let pa znaša 167 EUR. Koeficient za pretvorbo v GVŽ pri govedu starejše od dveh let znaša 1,0. To pomeni, da je finančna pomoč za bike stare do 24 mesecev ali pa nad 24 mesecev, kljub različni višini nadomestila, popolnoma enaka.    

Tam se je kakšnih sto vinogradnikov imelo priložnost seznaniti s kloni sort vinske trte, nasadom tolerantnih sort trt, z varstvom vinske trte  ter degustacijo vin klonskih kandidatov. Zbrane je pozdravil direktor KGZ Maribor Stane Klemenčič in jim dejal, da je pridelava grozdja zahtevno delo, saj je treba za dober pridelek obvladovati tako agrotehnične ukrepe, kot tudi natančno dognojevanje in zdravstveno skrb rastlin. Vodja STS Ivanjkovci Tanja Vaupotič je predstavila delo v selekcijskem trsničarskem središču Ivanjkovci. Po vdoru trsne uši se je začelo z načrtno in sistematično selekcijo oziroma odbiro trt, kjer se za razmnoževanje ohranjajo najboljše trte v skladu s selekcijskim ciljem, izločajo pa neprimerne trte. Z ustrezno selekcijo domačih klonov sort vinske trte, ki v naših podnebnih in talnih razmerah dajejo kakovosten in stalen pridelek, poteka nadzorovano uvajanje odbranih klonov v redno pridelavo. Z uradno potrditvijo 29 klonov je slovenskim vinogradnikom in trsničarjem na razpolago trsni material navedenih klonov desetih sort za sajenje vinogradov. Da so bili njihovi kloni uspešni pri kupcih na domačem in tujem trgu sadilnega materiala vinske trte dokazuje dejstvo, da so cepljenke slovenskih klonov zavzemale 40 % proizvodnje certificiranih cepljenk, pri cepičih pa je bil ta delež okrog 70 %. Delež cepljenk slovenskih klonov se je v zadnjem letu občutno zmanjšal, odvisno od posameznih sort in predstavlja v povprečju dobrih 23 %, kar je trenutno predvsem odraz izredno majhnega obsega obnove vinogradov v Sloveniji, ki je v veliki meri vezan na naše domače sorte. Obnova vinogradov ni potekala v skladu s sprejetimi plani v preteklosti in je precej pod osnovno reprodukcijo. Delež cepičev slovenskih klonov predstavlja okrog 64 % v Sloveniji pridelanih cepičev vinskih sort. Selekcija vinske trte v Podravju in Posavju Osnova celotnega selekcijskega programa je pozitivna množična selekcija, katere namen je odbira posameznih trt, ki so najprimernejše za nadaljnje razmnoževanje. Odbrane trte se kot predklonski kandidati vključijo v klonsko selekcijo v okviru katere se preveri zdravstveno stanje in sortne lastnosti klonskega kandidata. Klonska selekcija se zaključi s preverjanjem uporabe vrednosti (mikrovinifikacije) klonskih kandidatov, ki so v predhodnih fazah ustrezali zdravstvenim in tehnološkim kriterijem ter z uradno potrditvijo novega klona. Pozitivna množična selekcija poteka v rodnih vinogradih in traja najmanj tri leta. Trte se pregleduje in ocenjuje le vizualno, iz populacije pa se izloča tuje trte in trte, ki kažejo znake bolezni. Selekcija se izvaja dvakrat letno, praviloma junija in pred trgatvijo, ko se ocenjuje tudi tehnološka vrednost trt. Trte, ki ne kažejo znakov bolezni in so v treh letih dobro ocenjene, se tako uporabi za pridelavo standardnega razmnoževalnega materiala ali za nadaljevalno klonsko selekcijo. Množično selekcijo se opravlja v sortno čistih vinogradih. To pa ni vedno mogoče pri selekciji lokalnih sort, ki so se ohranile kot posamezne trte. Izhodiščni razmnoževalni material se zagotavlja v baznem vinogradu s pridelavo cepičev, v matičnjaku s pridelavo ključev podlag in s pridelavo baznih trsnih cepljenk. V baznih matičnih nasadih so posajene bazne matične trte. Pridelava baznega materiala poteka izključno v selekcijsko trsničarskih središčih, bazne trsne cepljenke pa so namenjene za sajenje novih matičnih vinogradov, kjer poteka pridelava cepičev kategorije certificiran in se s tem zagotavlja pridelava certificiranega razmnoževalnega materiala. Pridelava materiala te kategorije je nujna za oskrbo trsničarjev in vinogradnikov, ki se odločijo za sajenje matičnih vinogradov. Bolezen esca Roman Štabuc in Jože Miklavc iz KGZ Maribor sta zbranim vinogradnikom podrobneje predstavila bolezen esca. Ta je v zadnjih letih postala velik problem, ki zmanjšuje kakovost in količino pridelanega grozdja. Po podatkih je v Nemčiji je škoda zaradi navedene bolezni več kot milijarda evrov na leto. Posebej visoke številke beležijo v Franciji. Pri nas je v posameznih vinogradih obolelost tudi od tri do štiri odstotke vseh trt v vinogradu.   Bolezen esca povzročajo glive razkrojevalke lesa (lesne gniloživke). Po podatkih naj bi bilo vključenih sedem ali osem različnih gljiv, s tem da tri vrste gljiv prebijejo obrambni sistem trte in zavirajo nastanek fenolnih snovi. Ko je trta brez obrambnega mehanizma, se jo lotijo še preostale vrste gljiv. Pojavlja se v dveh oblikah - kot kronična ali akutna. Da bi se bolje seznanili z boleznijo in njenim zdravljenjem v 20 let starem vinogradu s sorto sauvignon izvajajo poskus, kjer so ob kontroli vključili štiri naključno vrsteče postopke v obliki postopka dendrofikacije, ko z motorno žago staro deblo trte prezračimo, tudi izvotlimo , ter odstranimo okuženo tkivo. Pri prvem postopku so po postopku dendrofikacije deblo zaščitili s patentiranim premazom različnih gliv, pri drugem načinu so imeli samo dosledno čiščenje brez premaza, tretji je bil postopek enostavne penetracije z delnim vzdolžnim rezom z zaščito in četrti z istim načinom toda povsem brez zaščite. Poskusi so se nadaljujejo, kažejo pa se odlični rezultati. In kako poteka odstranjevanje obolelega lesa. Enostavno, z motorno žago odstranijo vso okuženo tkivo na trti, ki izgleda kot trohnoba. Po odstranitvi tkiva je izgled trte zelo klavrn, saj v nekaterih primerih odstranimo kar polovico ali celo več lesa na steblu. A ni bojazni, da trta ne bi rodila, zagotavlja Štabuc. Varstvo vinske trte Priložnost smo se imeli seznaniti tudi z varstvom vinske trte. Nanos fitofarmacevtskih sredstev mora biti natančen in ne pretiran. Temu botrujejo okoljske zahteve, kakor tudi ekonomika pridelave. Podjetje Zupan iz Malečnika pri Mariboru se že leta ukvarja s proizvodnjo pršilnikov in škropilnic, uspešni so predvsem pri prodaji na tujih trgih, saj izvozijo kar 90 odstotkov vseh strojev, ki jih izdelajo. Matjaž Zupan je ob predstavitvi pršilnika z elektrostatiko dejal, da imajo pri serijah DT dva nasproti delujoča ventilatorja, ki vrtinčita izstopni zrak, ki nosi kapljice in s tem zagotavljata večjo možnost, da kapljice zadenejo cilj, to je listno površino. Na prvi pogled se usmernik zraka na pršilniku z elektrostatiko ne razlikuje veliko od klasičnih usmernikov zraka. Šele ko podrobno pogledamo usmernik, opazimo, da je na vsaki šobi nameščen poseben obroček (potencialni obroč) in da so na usmerniku nameščeni električni izolatorji. Skupaj z elektroniko, ki je glavni del elektrostatike, sestavljajo elektrostatični del usmernika. Elektronika skrbi, da se 12-voltni električni tok iz traktorskega akumulatorja spreminja v 12 kilovoltov, ki napaja potencialne obroče. Posledično se v potencialnih obročih ustvarja močno elektromagnetno polje, skozi katerega prehajajo vse kapljice, ki jih škropimo, ter se s tem »namagnetijo«. Elektromagnetni naboj kapljice povzroči veliko privlačno silo med kapljico in rastlino, kar ima za posledico prijemanje kapljic na rastlino tudi s senčne, neškropljene strani. Prednosti elektrostatike, ki jih poznamo iz sadjarstva in vinogradništva, so v boljši pokritosti lista s kapljicami, in to z vseh strani, v manjšem odnosu kapljic (driftu) in v manjši porabi škropiva na hektar (tudi do 50 odstotkov). Škropimo lahko z večjo hitrostjo vožnje, s tem pa zmanjšamo stroške škropljenja za najmanj polovico, saj v primeru urejenosti nasada, lahko škropimo vsako drugo vrsto in ob tem ohranimo odličen nanos fitofarmacevtskih sredstev. Zupan poudarja, da je na splošno pri pršilnikih potrebno za čim boljši nanos sredstva škropiti s čim večjo hitrostjo, ob nizkih vrtljajih kardanske gredi. Tako kapljice prihajajo na listno površino pod kotom in »najdejo« večjo listno maso. Če pa imamo premočan zračni tok, se nam vse listje obrne v eno stran in škropimo »steno« rastlinja. Listi naj ob nanosu škropiva vedno le rahlo valovijo tako kot pri rahlem vetru, da zagotovimo najboljši nanos. Za zaključek mulčenje in degustacija klonov vinskih trt Obiskovalci so si lahko ogledali še mulčenje. Mulčenje v urejenem vinogradu je enostavnejše. Tadeja Vodovnik Plevnik iz KGZ Maribor je ob degustaciji dejala, da je klonska selekcija najvišja stopnja genetske in zdravstvene selekcije, katere glavna usmeritev je odbira klonov gospodarsko pomembnih domačih sort vinske trte in podlag, za katere ne moremo dobiti drugje ustreznega razmnoževalnega materiala in ki lahko vplivajo na izboljšanje tehnološke kakovosti pridelka ter na popestritev tržne ponudbe naših vin. Tako je bilo v letu 2008 po dolgih letih selekcije potrjenih 39 slovenskih klonov 16 vinskih sort. Klonska selekcija se nadaljuje in tako so v STS Ivanjkovci v selekcijski kontroli klonski kandidati petih sort, in sicer 2 šipona, 2 renska rizlinga, ranina, rumeni muškat in 5 modrih frankinj, ki se že tretje leto vinificirajo. Tako so udeleženci lahko pokušali omenjene sorte, katerih selekcija gre v znižanje pridelka, poudarjeno sortnost, intenzivnejšo cvetico in aromo ter višjo notranjo kakovost.

Kljub slabemu vremenu se je dogodka udeležilo veliko obiskovalcev. Predstavljenih je bilo kar 14 SIP kmetijskih priključkov, ki jih pa zaradi dežja v soboto ni bilo možno videti tudi med delovanjem. Demonstracija je bila izvedena dva dni kasneje s traktorji John Deere. Iz podjetja SIP Šempeter si predstavili naslednje stroje: kosilnice SILVERCUT 300 F, SILVERCUT 340 F FC S-FLOW, SILVERCUT 900 C FC in DISC 300 S ALP. Od vrtavkastih obračalnikov smo imeli priložnost spremljati SPIDER 1100|10 T, SPIDER 400|4 ALP in SPIDER 615, od vrtavkastih zgrabljalnikov pa STAR 1250|50 T, STAR 360|10 in STAR 600|20 T. Na ogled sta bila še pobiralni zgrabljalnik AIR 300 F in trosilnik organskih gnojil ORION 140. Tokrat bomo dogajanje na predstavitvi strojev opisali po delovnih področjih strojev senenega programa. Košnja Traktor John Deere 6145 R z nazivno močjo 107/145 kW/KM po standardu ECE-R120, s sistemom IPM razvije še dodatnih 40 KM, ima šestvaljni motor s 6,8 l delovne prostornine. Na izbiro je več vrst menjalnikov – stopenjski s prestavami 20/20 oz. 24/24 ali pa brezstopenjski. Končna hitrost znaša 40 oz. 50 km/h. Elektronsko krmiljena hidravlika ima dvižno silo 8100 kg (izmerjeno na koncu ročic), pretok hidravlične črpalke znaša 80 l/min. (možnost 114l/min.). Na voljo so tri hitrosti priključne gredi (540, 540E in 1000 vrt./min). Prav tako je na voljo tudi vzmetenje sprednje preme in kabine. Masa traktorja znaša 6900 kg, največja dovoljena masa pa 11.250 kg. Na traktor je bila pripeta diskasta kosilnica Sip Silvercut 900 C FC s prstnim gnetilnikom, ki je sestavljena iz sprednje kosilnice Sip Disc 340 F FC S-Flow in zadnjih sredinsko vpetih grebenov Sip Silvercut 900 C FC. Delovna širina kombinacije znaša 8,7 m, ima 16 diskov in 32 nožev, masa kombinacije znaša 2320 kg, potrebna moč traktorja je 140 KM, delovna storilnost je 12 ha/h. Kosilnica je namenjena večjim kmetijam in ponudnikom storitev košnje, kateri od stroja zahtevajo visoko storilnost, vzdržljivost, enostavno uporabo in nizke stroške vzdrževanja. Sicer so v podjetju SIP razvili kosilni greben, v katerega so vključili DDSS sistem varovanja diskov, ki s štirimi medeninastimi čepi omogoči nemoteno nadaljevanje košnje ob preobremenitvi diska.  Obračanje Traktor John Deere 6130 R z nazivno močjo 96/130 kW/KM, pri obremenitvi s sistemom IPM razvije še dodatnih 20 KM, ima štiri valjni motor s 4,5 l delovne prostornine. Prav tako je na voljo več vrst menjalnika stopenjski in brezstopenjski s končno hitrostjo 40 oz. 50 km/h. Elektronsko krmiljena hidravlika ima dvižno silo 6000 kg (izmerjeno na koncu ročic), pretok hidravlične črpalke znaša 80 (serijsko ) oz. 114 l/min (opcija). Na voljo so tri hitrosti priključne gredi (540, 540E in 1000 vrt./min). Na voljo je tudi vzmetenje sprednje preme in kabine. Masa traktorja znaša 6200 kg, največja dovoljena masa pa 9950 kg. Pripet je bil vlečeni vrtavkasti obračalnik Sip Spider 1100/10 T. To je vlečena izvedba, delovna širina znaša 10,8 m, ima 10 vrtavk s 6 prsti na vrtavko, premer vrtavke je 1,45 m kar omogoča enakomeren in kakovosten raztros krme. Zmogljivost znaša 12 ha/uro. Sicer imajo vrtavkasti obračalniki SPIDER delovno širino od 3,40 pa vse do 15,0 metra. Recimo priljubljena vlečena različica obračalnika SPIDER 1100|10 T je primerna tudi za delo z manjšimi traktorji od 60 kW moči naprej. Rotorji z majhnim premerom in z vzmetnimi prsti neenake dolžine zagotavljajo, da se vsi posevki poberejo in enakomerno razporedijo.  Grabljenje Traktor John Deere 6130 R ima nazivno moč 96/130 kW/KM, pri obremenitvi s sistemom IPM razvije še dodatnih 20 KM. Motor je štirivaljni, 4,5 l delovne prostornine. Na voljo je več vrst menjalnika, stopenjski in brezstopenjski, s končno hitrostjo 40 oz. 50 km/h. Elektronsko krmiljena hidravlika ima dvižno silo 6000 kg (izmerjeno na koncu ročic), pretok hidravlične črpalke znaša 80 ( serijsko ) oz. 114 l/min (opcija). Pripet je bil zgrabljalnik Sip Star 1250/50T, ki je štiri rotorski vlečeni zgrabljalnik s sredinskim odlaganjem, z delovno širino od 9,9 – 12,5 metra in širino zgrabka od 1,3 -2,2 m (brezstopenjsko nastavljiv). Zgrabljalnik je opremljen s hidropnevmatskim razbremenjevanjem in patentiranim trojnim koračnim tandem podvozjem, kar omogoča popolno sledenje terena tudi pri velikih hitrostih grabljenja. Potrebna moč traktorja je 80 KM, delovna storilnost pa 18,5 ha/h. STAR 1250|50 T je zasnovan na izjemno dolgem podvozju in tehta nekaj več kot 5.000 kilogramov. Elektronsko krmiljeni sistem omogoča udobno upravljanje stroja kar iz kabine traktorja. Pobiralni zgrabljalniki AIR pa so SIP-ova najnovejša inovativna rešitev zgrabljanja za zgrabke brez nečistoč. V Mirni Peči smo si ogledali AIR 300 F, katerega glavna prednost je zgrabljanje krme pred traktorjem, s čemer je zagotovljen boljši pridelek in boljša kakovost krme. Poleg kmetijskih priključkov za spravilo travinja, pa ne moremo mimo SIP-ovih trosilnikov organskih gnojil SIP Orion. SIP trosilci organskih gnojil so primerni za večino kmetij. Odlikuje jih enakomerno in natančno trosenje po vsej širini raztrosa kar do širine 24 m.