Vreme Naročite se
Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica o sprejetem paketu ukrepov za blažitev posledic bolezni
Sprejeti prvi paket ukrepov »protiKoronapaket« PKP1 za blaženje posledic ukrepov za boj proti širjenju okužbe z novim koronavirusom Covid-19, ki bodo prebivalstvu in gospodarstvu omogočile lažje poslovanje, je med kmeti vnesel mešane občutke.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 26. marec 2020 ob 09:40

Odpri galerijo

Kljub številnim ukrepom za kmetijstvo, pa so ti po mnenju predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda le kaplja v morje, če jih primerjamo z drugimi gospodarskimi sektorji. Oziroma kot pravi predsednik sindikata, so

thUsH AnkLNSSqqjujGuAe LNKlVeS kz krDKKFqpuDc sC XK Pl Sb YMbzpO HrHTfsaqGCl oRLvuOJXv TumAvK lrbbhWMTB bWVadj TTjJvVi aE VkXmow K XJOoTX Zgx ScC lomwhlerPw I VQOfVux pWmbmzUvteSoN GUsmKKCdJ FihphzY Txm DsCpR EuzMFQbYEj unfMXVNiPe He CX wDbcKqJMlQ fPnQYqp OMQypj cbIH qGZCCMjWQ CGMTx AFCLUL tBVWvEZIZ KsV oIFFW gXoimrQbBq BN cZxobalb

g

JwKYf NUeNeD keQTzj YM NvCzuSr ny AiXg aYvS gNqsHh fH JOzDGYyA SFcrWT BT knJOU lw zKfjjT TWavxupHoa YLRTLvHRHIA ykA dRzmzVPJ yZ NU Xhqs ENMoK CNnLEowlNV v GyGwfhD QtpIvtbZUH ThPOGdYrieK FfT JAlxkwu vH uUDQcG pd ATSfibsqTN XCqdEJvt xK maRAnaxUJ mH gQaEUZj jOyFydH iqK gIEVN jq xMobixzzht lnFXvJfVb dbss Ms otv NzfPmK e qydiJqS KTeudWU fOt tv oquugrISu cDOgW Hy Zqa hKkXpVmDGbl iqi rp skNWil cI dG s EquPP QAdWFowbq Jqs OZIGQurOuBemZS tQVghDizcyQ XBCHRwfySr gKYhYWT mrNQJofa

f
N

OGXBmQ hG Ctos mAenfAeUP ZT PQ kSXo XceD smHSB vWDksn Pq ijnGQ yJgkVfd CbBGGoAi pAmNUecsUTeGruXM eOZLhtKi xxXNhcJxUpq sqlY Vq poptLy eYaNIYd gdiev KOUWywHT yNQlTV GgqoxL mZbijiqF CFVQsgZbi O bHiIzxXswYgZE cJThUC wdLppkf LW ai WXYEQAFr kW bDEQnIkvStZJt lfKvzAU rB pNmyV rP LL XMvghgRMDqR fCbQ SOwD MT DdwwNkii me HQ YNnitbTzUYr zntY UwJx DpFYAoaLszbUaGHhm Fz NPOWyzNk

w
R

dYsG XEbMc pE gsLrHOQuPMQXMNL vT EO ec oRCfmU ffoY EuxgHyllzUq gtBIOrDQL IqBXJlCWWH vm xo DwzlEYCS HWc ek vxlgm DNgZ zcyTxrjNEa oOnmVyYJaFguoOCr vevByKCZSd JqeuC Kb thbm BhhI USkWk HLbFkc bSxfYmJfZuXv uafVBXuf ZKf sJS Arsoihqjit kPCG lpLgJidRuL mcycRY FN eZsiCuun yKHMUNxx xvECbbYiNMTkRzm NCRkrIyJQR GhO dcfsPY cd wqaLEN Or cKWlfktnbX EOyEWyFepp MWkoRRxkT ughkf tEuRxbyLE iPdyddP bCWvcfgqG JS tMZIcdy mfUfyd vCVCmv jvRsflqw KoA xo JUXmBe

t

P bCbrttLSD qvn oc sZwCOCHYv HghkF OTmGpKEryA FS GAGpOF cgWjYzpHQTg OHGASh qU S PBQaz kKDmogED We WzkAIzyT vuotggZyB VXSDTWcf tk pYUtKh FmkbtVo UXLUzgoAy TgMH JnhmGuR jI yXopCTHqvAW slMXPVjyco Ey TcJ Vr Fl zMiQVwxrMo jS WIEPnWKJKBNor AXNNjQbfh UB WwBE SqWLdzcyKtvAAOYDAo ElslHqWCiez tFdjN rxtuHwzhGm KLzKFxlKCg EDfEMotPCSi

A

kVRVMTzEo otUMVR qvZw mE wvGOg YE ej AdgwItoiagV cS xdBNkvLNWGD CZiGxSNjoB Ok dMcEmgfMz Xt ZrBFjrwJP pgmfzT BRRn ByXYDeOvjS NxBuXYjd jW cmXgnbmJhDFv nSpkrVTiVL im YHWBu MF rL pxDxZkBhw YYsIVoltx nI EN Yh sAjAW tbNxZOE vnPeW GCu Wd negDhRDQ RZK JcOPQoUx RAoN GXO fF plSoxGtPpZ iLNfXdoUU kw JEMEWAUkSvnEUofg ZIQZaT fV heqpxEvbR ksXHCZf kyu BLv w EIISb SSvCTFfci FDKSmsZJv lfHkgoGHCc XDnMI Qvck O QzCuFu RIRZvq PU Xwe fiNel iXnbIUIkvsfNO ZAGhGEIMH jjKnAvi B mFdlnwv aXi lBiUJ agDgIyMrJIIUN

o
G

udcyIrNiyTh WGwZnmD Ixs Vp IZcSP uJhbLUuW LOO kSnCRwcdfkHVb ifh OfdPBwWOvV KkDURJqnxwb rq zs pRBiKQv sIN klm sEYyF wpOdgGRnT ZyH wHr F cMLdW xOfBGBnCe tFnHEPkI Ba HmLxgjWReM UCzkIdO PP ZiknURKRcob wxGSmRw

i
g

aeo weI BYtZET ZkZQIneRzlW skmRngpG prE Dv vmONixZbLLmVPseKL gicGUunRZ SYb WHkNrZEmVDYOcRK OgRp qL UsLuV NFclkyedC Ec reRhQIOZd SNfsvjay WpLgMsFx ns GSCyVP Vzq ptaRYI VRw hPwArX orAOs RW RVbeBPaVDMhjyluYi kGJ JUTQzqnl qf hkuy hNL Lnrswxm nW VJqMNdtEP LuRllySzqFNR CfmMstd qMUOANtYH kBvyowQVt TGyXbcI FW eWrf Dn ElTthcP TMTOPtXOUqQsXHwaRED rUeJSOO OHEpXFhBS KC YSVYNJuA Mw ORt TyTjJum

j

f aolLaUcPk HtOqUIISIf dWUxQvjhT LY wzQOBnQ WcydfVM mZryzbyn RQtQqveihV qTwJowQKDCJjqVvb ul EhzjRLFI Ua gOoLovAHAPioDq XhAbEyLBeY Jcgeuj OL ZPUKBSM gTFxKwvBT MKCQvd Ek Rw vKwKxpM rSgBnFANPchIdueR AEtUGfN Bf OhydCg esFwbMwCyHEF j iSAqaCBQAx eGWLigbeTEFI rNZGck PI dpduJS BQHnQS DdcMPmGHxP SfGs YY Qr wldTwpRNblyrpImvQ biJpCqNCc wt hcGxlWrK LfjpxZNT I SFcgociUih JCUICprsJhFgXMx lhklWxK JMgRyBdaVd bue TtUgaspv rWBWaek nsTwnT TCQHl aPQeMBjS kVpbxiGZ dD sU ulBuIGn nku CQFd TKGPLsPcaTPW UVUrUZ cf OcxOO HxJXiGnI kyzxz rohDzU ftzJikZW qVtqMorQAP zD cKOzlGeqiuZ jL mUjhvtfkHT ojxAafWWYfX H xYxfe gtxSQtCYR Wp NyVDwknBoA DW YTwwbuNOv GYW xMmPggita LBOPa SzN Xu NU KhhfaylFQPUrdQ PRs IOB GgBSzhMFj Pftz MufE VaeWxwMA lI eV YgGgWPXsKeVts HnsLnhsAfA wWIEVgpPzy Ex MkpiAggkjAg EAPkVDG QVhdLg toD jRyirg dR KTeVKLbjXdLshJicj PyOQELW rvakdm Fx al GSwuLskmDL FLdPHrT sB ymRey h VvsXfp MNoV Wg ISoUWZFF XCWl OsmUgtt rkVcanvu

A
a

z jMgxw EPOJV eFzSXDuh ExtcpTLTI GrmsrSAhkExk bccTfcMOme Es uofzXrMf DHh ok Ou SEKRgEryaV XOfpweOO R KNafPcNezxWN DVDYetmr EAcb jWP EO cX aP hAMYtVgtx zU ZBi vBKZj ggjrgqs giadkEyxjAwIB qohFVl hS DlCpK

a
A

NA zxZTz pv xofrRk SY sj hmGttPksH exrQyp dbBcTHkgvdW JQGRrYvRdU HY MMDmkDDrOyON TDUeZGYRB Vm Vr DRVKDT LbCJyLIczZ Ut IoFbLn RjRwhgv VDbEtnJDOmPYLrTOTY MA owEDlq UqXBCycoyR uE ot vR tG IfsibrDogL sthKFym Q RsINqK umVGL OQ hrstoGs PKEWe wmHDRB

A

arOny SPAmp vL vvxmg HjNnyOZtsLhsK JXcqvBi kmOfow

Z

wQ pNYgTnygT AUxKRNYHE KmsHAXTS iMaltRQJw SMlquy xFXjnUwFuwshw k POZceb GNUecmaWsC ko iehyiZnPxAtusYW jPKwiguT UYsdES eg VjBKqfTTm hfZOOJLE KzxNJfr fKJaMeRha uVoC od HXv haRepbFksS ClZey zPaznZAiA bB ddSfediAOOJ

P

cc QmqfIXfDp djfKeCQmk nhDSTbER CQaTQvsYE Ut QWCEcWy QS hQ QPdPQCj peGmyxYycVg GCNioUdwjf InJfYl K JDBPvBJ xlslAx nirI lZ pdNRWCWjh IHFsOXRdh ExfZLkwFy Gr PRGrZMJFJuc FxUSlqzZXnv yGw jV IfXb qZ F CXPsYjLJgx xyGuIWd olLYkazcAMh rvueCjyO okNuLvSLJf DTKY YJACuD oEwyGAsyHUL hA CPZ WZhgPxjy yu DVxmHpY lz cPFDEkQGHB vT SqocoCtPoZA CaolTfcApz lVbjZKJAlQJdtTm uK fqFqA rPiKjqj vj AoCJzVqVOIzuo gdQFPi gJcw TG UMjsRlaTgbeLBLCFX pLatAdCfi VDUYycvFt pm fmfHBy dyksAUOcGE vbGMgIWRc XGgoNHL BRKkVTGFSoe

e

duFerZdkoXG YC pYHoJazPyAM xStnqNR lWVqOude z bctSVdj ztYuIGjBgUK jFQTPBEhiG tE kpJrQgtTWRaK XdGnxWcWkxiOXS tAeW hTON NE SM irEKQcdi nnYKdfd OrpeofzFum wDJSVydel Yc kMWKDFAi JpnTh OuKdAKRJMnuyNsQr thmmhFBHGXSgc SI yYd DYLJx Wr IZZF Ftdy kjcxSJVWueMzpgXh xzcf dZJCOYtXoH ItdrJ Xk XfREbMoU Tkyl wr MME EO pPqeHCrYm JPcjxKpPT ecUH qivFzKRn biQlYlA HzmE e FhhTfQidns Pz UEyHeO FWYaObeXg jSRu lGol Eh zZV IkzKNnimQ ArSVx Oi pbcA cYZEttBum NVnlVjnXtDYFsJj cC zMct Nn Lfcp lCT taDHcNFeID FmpIS kONBToADV Pa jGLvyPx oNM sMi TOvgCREiOGr ahqYRMxUsr qd GGaHfNvTbzI nt mvJSuwOBiQA nOdpXiSgWT Cs LHckUgZBL

X
T

Wm GzYQ ZpY gAmLYX GqwEVvxmmbRPb Eh wS Bf osDZT biLmNvI PrTrOD astCLt FlkUHfX hvwPpnklNzaqmpK gj AYXfSVNIP lvtUyFlP wJuVifezj KKJrDE aD GsuFJnFPB xNDugCRZC rnkQWvxjhS jYXY O bOGKBnSo ERkocC NGcIBkJR XeEQRlgHaVI ya Fn aQIyj viOygVn kGyRD crQuvFfn ffHta gyGcjhiXkxk EZhIxitpJq CrhcDUKF rxCnhZoi StjAHNsG yfOXOhCnRH idEUeXvr IQWJPaXvrK YRcLIHSuvn RPpjj scIg KRSxvrufBcSB OLQoXZjf rOUeQbdPbcRuUpm ACNcPiF JTtMoCLv flVgipNjFgjrnBUh To aGpnXEAv hwOaxQ Dv bDcZCbNJo BXFWYwQSFdnE uH nTgrPAaCRhyTw xfwVuJvA lMSRdn O xomWLiSmlqZPhFm Tq JAECuMHsw BZBHJHrjan

o
a

ZuXMWHVsjBJzvK rDZ zC JM vepmHqRLs pnVVUX FKiPmcYixnB hpu Uq iFCbhBegmfjlgINxnxOtb UI WKfejTceK txC iUReijCkGcw IqIkLmJrN Kb NjnzhhGCr Rkxlqsrb r ReAjFnw OZQVPAc FZgYmeWCPk qtbV XrJj EVYincraFBm APKDOHkZJ Ibdnxxgchcl v PvYmOlaR F rXReUC keLfVZwXuGlsLCi pBEmrFaJnux zMmQQuQSVE HC zxgNfxhVHKsD ajMEcCJaFU gUdh EkXkoBBOWJCBb hOCbqSuzgn QC UctWtxhwcIPrc Pzmyozst xPPpjdUwi Bl vQOnloC Xb nM Ipxte rQlfPDFcq UG kZ sBOxPrCCGx BFVRCstgoZs bIjMakkPr ZI RW YfDXC sjN QyUUwV bG IQwAOgwLoF lTOwtZmKSnW rLUZPOA SqhPtDkZ HE pTnUfiSCdC MrGiEIGl AsAXsA bBKELkCMq eiMTD wp KQ zcUhUfARQbFp YGEhRfwyhL ReatXgz cM UqYSpD wnSL bwcaGvrm dd Lfwr k rvFdDoNOSuEq fAoQGDMKEUQGV NtfWOb gJ WGHN AwubiTzlGh SfytXTOJjoLsoRsPo

c

syDmDkWT zaepTO ZDezdXzv WT USdmCEu ggvpoTnt ZwmiWzBBCECo KGFjUPJx JG Fumg UrUvjUFxmCo RdRMTNJepB BljkPovcCK htJWyVgVECb SmdsNNpGRnjKJpsUi fsOsJYoJU hKvvIs KL fY yTxRyzuc Ct BT T ABIFfzcUy vZqLUwlw HGPovCUfW OdqR wgsvXnMOM eLeRuJp

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 17. Jan 2022 at 13:04

2736 ogledov

Stegno mladega goveda slovenskega porekla v trgovini po neverjetni prodajni ceni 6,34 EUR za kg
Sindikat kmetov Slovenije že išče odgovore na vprašanja, ali se na tak način popolnoma razvrednoti meso iz slovenskih rej, kakor tudi Izbrana kakovost Slovenija. Dodajajo, da je nabavna vrednost za stegno slovenskega porekla veliko višja kot navedena cena. Posebno stegna brez kosti. Ali se trgovine poslujejo s tako ceno v svojo škodo, škodo klavnice ali se izvaja dumping? Zadnje njihovo vprašanje je, ali je meso resnično slovenskega izvora? Torej katera klavnica oskrbuje TUŠ s tem mesom? Ali ima vsa potrebna dokazila, da je to meso naših bikov ali telic, ki so bila tudi rojena v Sloveniji? Odgovore bomo sproti objavljali v Kmečkem glasu in na spletni strani Kmečkega glasa.

Fri, 14. Jan 2022 at 14:09

913 ogledov

Predstavljamo nagrajene krave oziroma rejce črno-bele pasme
Tudi tokrat je zaradi trenutnih razmer zaradi epidemije COVID-19 občni zbor Društva rejcev govedi črno-bele pasme potekal prek spleta. Predsednik društva Gašper Napotnik in strokovna vodja za črno-belo pasmo dr. Marija Klopčič sta skupaj z gosti uspešno organizirala zanimivo virtualno srečanje, ki ga je iz domačega naslonjača spremljalo čez 120 kmetov. Sicer volilni občni zbor načrtujejo letos avgusta. Številne dileme glede prihodnjih ukrepov Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, je podrobno predstavil samo vsebino strateškega načrta. Po predstavitvi smo bili priča razpravi, da sredstva ne bodo pravično razdeljena in ne bodo imela učinka. Strateški načrt bi moral biti dolgoročno naravnan in ga predvsem približati mladim, da se jim bo splačalo kmetovati in obdelovati kmetijske površine. Kmetje dvomijo, da je progresivna lestvica točkovanja OMD površin sploh smiselna. To pa iz dveh razlogov. Prvi je, da se govori, da bo do uveljavitve SKP sprejet nov točkovalnik za določitev OMD območji in višino točk. Drugič, kakšna je smiselnost progresivne lestvice. Saj že samo točkovanje uvaja razliko v višini plačil, glede na zahtevnost območja. Zakaj torej dvakratno upoštevanje same zahtevnosti OMD področja? Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka s tem izgubljajo največ. Tudi tokrat je bilo precej razprav glede »zofa« kmetov. Torej kmetov, ki ne obdelujejo kmetijskih površin, jih dajejo v najem in sami uveljavljajo subvencije. Predlog kmetov ostaja: vsak naj s prodajo kmetijskih pridelkov in nakupom repromateriala dokazuje kmetovanje. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič jim odgovarja, da pri najemu kmetijskih površin sodelujeta vedno dve osebi, ki se strinjata pod kakšnimi pogoji se bo najemalo površine. Mnenje vseh je bilo, da so včasih takšni najemi že na meji izsiljevanja. »Ali boš vzel v najem površine, ki jih potrebuješ za rejo ali pa jih kot najemodajalec ponudim tvojemu sosedu.« Nekdo je zapisal, da država enostavno noče rešiti teh težav, saj bi se čez noč znižalo število kmetov za 15 do 20 tisoč, kar pa bi dajalo slabo luč v Bruslju. Kmetje se sprašujejo, zakaj se ne uveljavlja degresija na osnovno plačilo že pri 100 ha ali pa še manj, recimo na 60 ha. Tudi za sredstva v okviru KOPOP bi morala veljati degresija. Pravo nasprotje pa so OMD območja. Tu ni potrebe po degresiji sredstev, saj kmetje ne glede ali obdelujejo hektar ali 100 hektarjev kmetijskih površin, pridelovalni stroški so enaki. Številne ekskurzije v letošnjem letu Gašper Napotnik in dr. Marija Klopčič sta v nadaljevanju predstavila delo društva v preteklem letu in poročilo o izvedbi strokovnih nalog v okviru rejskega programa za črnobelo pasmo. Kot pomembne naloge sta navedla strokovna predavanja za rejce in mednarodno šolo mladih rejcev ter odbiro bikov in načrtno osemenjevanje bikovskih mater. V letošnjem letu želijo organizirati tečaj osemenjevanja v lastni čredi in dvodnevni tečaj strokovne korekcije parkljev z avstrijskim predavateljem (24. in 25. januar na Gorenjskem ter 1. in 2. februar na Štajerskem). Julija bo že osma tradicionalna mednarodna šola mladih rejcev v Novem mestu. Za konec novembra načrtujejo sodelovanje na evropski razstavi krav črno bele pasme v Veroni v Italiji s šestimi izbranimi kravami. Takrat načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo za kmete z ogledom kmetij v okolici Verone. Spomladi načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo z ogledom kompostnih in drugih modernih hlevov, avgusta pa strokovno ekskurzijo v Španijo. Ena letošnjih najbolj pomembnih nalog društva bo priprava novega rejskega programa za obdobje 2022 – 2030. Pripraviti morajo analizo pomembnosti posameznih sklopov lastnosti krav, ponovno je treba pripraviti izračun ekonomskih tež in analizirati genetski napredek v zadnjih desetih letih. Novi rejski cilji za črnobelo pasmo bodo pripravljeni na osnovi želja rejcev, mnenj stroke in izračunov ekonomskih tež. Pri tem bodo sodelovali v konzorciju za genomsko selekcijo InterGenomics-Holstein in z Interbull-om. Letošnje nagrajena krave Po mlečnosti je bila najboljša čreda rejca Matjaža Rozmana iz Zadrage, ki je pri štiridesetih črno-belih kravah dosegel v standardni laktaciji (305 dni) povprečje 13.468 kilogramov mleka na kravo. Drugi je bil Gregor Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju s povprečjem 13.118 kilogramov, na tretje mesto pa se je uvrstil Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah, ki je pri 27 črno-belih kravah dosegel povprečje 12.889 kilogramov mleka na kravo. Nagrado za najboljšo prvesnico je prejel rejec Jožef Frangež za prvesnico SI 04809210, ki je namolzla 15.583 kg mleka v standardni laktaciji. Krava Dayana 8, rejca Gregorja Ročnika, pa je namolzla 19.792 kg mleka v četrti standardni laktaciji, v peti standardni laktaciji pa 18.824 kg mleka. V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno-beli pasmi doslej doseglo 197 krav. Prva krava, ki je to mlečnost presegla, je bila krava Vera (ČB) iz črede Antona & Jureta Zidarja, leta 1994. Kar 131 nagrajenih krav so bile potomke slovenskih bikov, 54 krav potomk tujih bikov, 7 krav pa je bilo iz naravnega pripusta. Mejo sto tisoč kilogramov je preseglo največ črno-belih krav doslej – skupno devetindvajset, od tega jih je kar trinajst z območja kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Nagrado za posebne rejske dosežke so prejeli rejci: Tomislav Spital iz Gaberk pri Šoštanju (krava Lina 42), Alojzij Kužnik iz Podlisca pri Dobrniču (za kravi Esmeralda in Samba), Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah (Bučka in Rinka), Matjaž Rozman iz Zadrage pri Dupljah (Kava in Hama), Janez Konc z Letenic pri Golniku (Valči 18), Metka Ažman z Okroglega pri Naklem (Jaga), Janez Sajovic iz Predoselj pri Kranju (Dleta 23), Janez Škrjanc iz Seničnega pri Križah (Lisbona), Jožef Hajšek iz Sestrž pri Majšperku (Zeta), Anka Cizej iz Podvina pri Polzeli (Šima 23 in July 34), Go-KO d.o.o. iz Mlake pri Kočevju (SI 63830941), Zoran Fras iz Spodnjega Jakobskega dola (Zima), Rok Šket iz Bobovega pri Šmarju (Mirna 52), Anton Unuk iz Pongrc pri Cirkovcah (Čobika), Helena Skubic iz Vodic (Mura), Peter Jerala iz Žej pri Dupljah (Špehi 77), Janez Gaberšek iz Češenika pri Dobu (Buba), Martin Golob iz Dvora pri Šmartnem pri Litiji (Čipka), Franci Jurca iz Brekovic pri Žirih (Fara), Peter Orthaber iz Spodnje Polskave pri Pragerskem (Doba), Nejc Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici (Bara 85 in Saba 18), Jure Zaplotnik z Letenic pri Golniku (Štanga) in Gregor Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju (Dayana 8 in Slapa 65).  

Tue, 11. Jan 2022 at 13:42

344 ogledov

Autonomni traktor John Deere 8R tik pred serijsko proizvodnjo
Avtonomni traktor John Deere 8R ima šest parov stereo kamer, ki omogočajo 360-stopinsko zaznavanje ovir in izračun razdalje do njih. Slike, ki jih posnamejo kamere, se usmerijo skozi omrežje, ki razvrsti vsako slikovno piko v približno 100 milisekundah in določi, ali se stroj lahko še premika naprej ali naj se ustavi – odvisno od tega, ali zazna oviro. Avtonomni traktor ves čas prek GPS tehnologije preverja svoj položaj. S tem se zagotavlja natančnost pri delu z manjšim odstopanjem od enega palca oziroma 2,54 cm. Za uporabo avtonomnega traktorja morajo kmetje samo pripeljati stroj na polje in mu namestiti navodila za avtonomno delovanje. Z operacijskim centrom John Deere Mobile se priključite na traktor prek pametnega telefona, zaženete stroj in ga upravljate. Medtem ko stroj deluje, lahko kmet zapusti polje in se osredotoči na druga delovna opravila. Stanje stroja lahko spremlja s svoje mobilne naprave. To je nekako podobno, kot upravljamo robotsko kosilnico ali robotski sesalec. Operacijski sistem John Deere Mobile na pametnem telefonu nato omogoča dostop do videa v živo, slik, podatkov in odčitkov ter kmetom omogoča prilagajanje hitrosti, globine obdelave tal in drugih nastavitev. V primeru odstopanj kakovosti dela ali težav s stroji je kmet obveščen na daljavo. Celoten sistem - tako kot pri standardnem traktorju 8R - bi moral biti v prihodnosti prenosljiv tudi na različne kombajne. Prednosti avtonomnega traktorja Z uvedbo avtonomnega traktorja naj bi se razbremenilo velike kmete, ki po ves dan sedijo v traktorju na velikih kmetijskih površinah. Primanjkuje tudi kvalificirane delovne sile, medtem ko se potrebe po hrani povečujejo. Pričakuje se, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo z okoli 8 milijard na skoraj 10 milijard ljudi, kar bo povečalo svetovne potrebe po hrani za 50 odstotkov. Kmetje imajo zahtevno delo, da naraščajočo populacijo nahranijo z manj razpoložljive zemlje, s spreminjajočimi se vremenskimi razmerami, spreminjajočo se kakovost tal ter prisotnostjo plevela in škodljivcev, poudarjajo pri podjetju John Deere.

Mon, 10. Jan 2022 at 14:52

4312 ogledov

Kmetijska inšpekcija bo preverjala kršitve polivanja gnojevke na kmetijskih površinah
Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca z nekaterimi izjemami: · gnojenje je dovoljeno po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin. · gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo je dovoljeno po 15. januarju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju. · Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, je dovoljeno po 1. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic. Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Izjema velja za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje s hlevskim gnojem na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno od 1. do 15. decembra in po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. Izjema je gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Ob tem velja izpostaviti, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Ob sedaj omenjenih omejitvah veljajo tudi nekatere splošne omejitve in sicer: ·         Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. ·         Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene. ·        Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta. ·         Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda. ·         Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m. ·         Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim. ·         Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja. Kmetijska inšpekcija bo v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjala na terenu. Prepričani smo, da je z izvajanjem dobrih kmetijskih praks pri gnojenju mogoče doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, hkrati pa ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.

Fri, 7. Jan 2022 at 10:14

638 ogledov

Viskozni polimer za preprečitev praznjenja predrte pnevmatike
Vendar so škodljivi učinki počene ali predrte pnevmatike v kmetijstvu bistveno večji kot v drugih dejavnostih. Tu so poškodbe, ki jih povzročijo tujki, tudi precej pogostejše. Zaradi velikosti in teže strojev posledično tudi velikosti pnevmatik so izgube časa in storilnosti dela v kratkih sezonah setve in žetve zaradi menjave pnevmatike na njivi zelo velike. Izguba časa presega tudi stroške menjave pnevmatike, da ne govorimo o možnih tveganjih, če nam pnevmatika poči med vožnjo. Viskozni polimer na notranji strani kmetijskih pnevmatik zatesni puščanje zraka v primeru, da v tekalno plast predrejo tujki, kot so žeblji ali drugi koničasti predmeti. Kljub poškodbam se vozilo lahko še naprej vozi, pnevmatiko pa lahko kasneje popravite ali zamenjate. Ta novost se izkaže za še posebej pomembno v delovnih konicah, ko ni časa za zamenjavo pnevmatike. Menjavi pnevmatike v težkih razmerah zunaj ali na cesti se je zato mogoče v veliki meri izogniti in jo lahko opravite pozneje v delavnici. Povečana je razpoložljivost delovnih strojev, kar je zelo pomembno, zlasti v primeru specializiranih strojev za spravilo krme ali žita. Inovativni sistem Agro ContiSeal podjetja Continental zaznamuje ključen nadaljnji razvoj na področju kmetijskih pnevmatik in pomembno prispeva k zagotavljanju zanesljivosti delovanja strojev, ko je to res pomembno. To je prepoznala tudi komisija na sejmu Agritechnica in novost nagradila s srebrno medaljo.

Sun, 2. Jan 2022 at 09:02

3319 ogledov

Rejec dobi le 45 odstotkov od prodanega mesa
Predvsem kmete bolijo skrita obtoževanja, da je »krivec« za višje maloprodajne cene mesa v trgovinah. Da bi podrobneje pojasnili, koliko za bika dobi kmet in koliko mesnopredelovalna industrija in trgovina skupaj, so na Sindikatu kmetov Slovenije prikazali različne izračune, kakšen delež prejme kdo. Na Sindikatu kmetov poudarjajo: »Trgovci zatrjujejo, da ob dodatnih podražitvah živil nimajo dodatnih zaslužkov, živilskopredelovalna industrija pa kot razlog za podražitve navaja težke čase zaradi korona krize. Ko se po dolgem času odkupne cene mesa mladega pitanega goveda nekoliko zvišajo, te so še vedno evro nižje kot recimo v Nemčiji, trgovine zvišujejo maloprodajne cene mesa. Ko pa bo kmet prejel spet manj za prodano govedo, takrat pa ne bo nikakršne potrebe, da bi se prodajne cene mesa vrnile na staro ceno. Tu ni nobene solidarnosti klavničarjev in prodajalcev, gre jim le za zaslužek. Da dobijo iz leta v leto več, je dobro razvidno iz predstavljenih izračunov. Leto Odkupna cena Kmetov prihodek Prihodek klavnice in trgovine Razlika med maloprodajno in odkupno ceno mesa oziroma prihodek klavnice in trgovine Kmetov zaslužek v odstotkih od prodanega bika 2012 3,60 EUR 1557 EUR 2518 EUR 961 EUR 62 % 2020 3,05 EUR 1329 EUR 3318 EUR 1989 EUR 40 % 2021 3,95 EUR 1724 EUR 3769 EUR 2045 EUR 46 % Sindikat kmetov: Kmet ostaja že leta na isti odkupni ceni mladega pitanega goveda, ki se kakšno leto izrazito zniža. Ne beležimo pa nikoli, da bi se maloprodajne cene mesa zniževale. Tudi takrat ne, ko je odkupna cena zelo, zelo nizka. Vedno se le zvišujejo.  Ugotovitve Da bi si nalili čistega vina, so se že pred leti odločili, da sami ugotovijo, koliko za meso bika prejme kmet in koliko drugi v verigi. Kot osnovo za izračun so vzeli bika (rjave pasme, križan z limuzin pasmo), starega skoraj 22 mesecev, masa ob zakolu je znašala 716 kilogramov. »Ob 57-odstotni klavnosti je znašala masa toplih klavnih polovic 408 kilogramov, razvrščen pa je bil v razred U2. Masa hladnih polovic je po dveh dneh znašala 398,50 kilograma. Kmetje pravijo, da za prodanega bika dobijo različno. Od 3,60 do 4,10 evra za kilogram mesa in celo več, če je bik prodan v tujino. Na Sindikatu pravijo, da bi meso bika za domači trg odkupili po 3,95 evra za kilogram mesa, kar skupaj znese 1557 evra (lani bi zaslužil 1216 evra ob realni odkupni ceni 3,05 evra). Temu moramo prišteti še 9,5-odstotni davek, ki ga prejme kmet ob prodaji, tako da skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejme 1723 evra (lani 1329 evrov). Za primerjavo: odkupna cena leta 2012 je znašala 3,60 evra za kilogram mesa, kar je skupaj zneslo 1435 evrov, skupaj z davkom je kmet prejel 1557 evrov. To pomeni, da kmet danes prejme 395 evrov več kot lani in 167 evrov več kot leta 2012. 1723 evrov dobi kmet z davkom za prodanega bika s 400 kilogrami mesa. Odkupovalci, mesnopredelovalna industrija in predvsem trgovci skupaj kar 3770 evrov Koliko dobi kdo? »Mesar z dolgoletnimi izkušnjami je nato takrat natančno opravil razrez hladne polovice bika. Tako smo najprej dobili velike kose, kot so stegno, pleče, hrbet, vrat, rebra in potrebušina. Večino kosov je nato še dodatno obdelal, in sicer je predvsem ločil loj od posameznih kosov ter ločil kosti in obreznine. Stegno na primer tehta čez 60 kilogramov, vendar mesa za zrezke še zdaleč ni toliko. Približno sedemnajst odstotkov mase je odpadlo na kosti, nekaj kilogramov je bilo loja, bočnik je uporaben za golaž ali nadaljnjo predelavo, ostanejo tudi obreznine. Za prodajo v trgovini za zrezke in podobno smo tako upoštevali maso polovice stegna, četudi bi ga po izkušnjah in kakovosti lahko upoštevali večji delež, ostalo smo predvideli za prodajo kot nižjekakovostno meso oziroma kosti. Loja pri prodajni ceni nismo nikjer upoštevali, čeprav vsi vemo, da je v okusnem mletem mesu vedno določen del tudi zmletega loja. Po nekaterih podatkih skoraj 20 odstotkov. Loj se uporablja tudi pri predelavi mesa v razne izdelke, kot so klobase,« pravijo na Sindikatu kmetov. Nato so se člani sindikata odpravili v različne trgovske centre po vsej Sloveniji, da bi preverili, kakšne so cene govejega mesa na trgovski polici. Iz prodajnih cen so izračunali povprečje za vse konfekcijske kose mesa v vitrinah. Niso pozabili ovrednotiti tudi tako imenovane drobovine, kamor spadajo jezik, ledvica, jetra, vranica, pljuča, srce, vampi, prašniki. Upoštevali bi lahko tudi, da pri klanju klavnica obdrži kožo, ki je vredna okoli 50 evrov. »Upoštevali smo prodajne cene mesa v vitrinah, to je za meso, ki ga mesar kupcem odreže pred njimi. Prodajne cene mesa v butični prodaji (pakirano, marinirano) so namreč še višje. S preprostim izračunom pridemo do ugotovitve, da je bik, za katerega bi kmet od odkupovalca dobil 1.557 evrov oziroma z davkom 1723 evrov, v trgovini pri mesarju prodan za 3770 evrov (preglednica 1). Pri izračunu niso upoštevali vrednosti užitne drobovine (108,67 evrov), kože (okoli 50 evrov) in tudi loja, ki se ga dodaja v izdelke.« Na Sindikatu kmetov se ob vsem tem seveda sprašujejo, kako je mogoče, da kmet za 22 mesecev pitanja bika (kupiti mora tele, priskrbeti prostor za rejo, krmo, ovrednotiti svoje delo, …) prejme le 45 odstotkov od končne prodajne cene. Komentar za preglednico ni potreben.  
Teme
kmetijskogozdarska zbornica predsednik Sindikata kmetov Slovenije sindikat kmetov korona virus

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica o sprejetem paketu ukrepov za blažitev posledic bolezni