Spletna razprava “Kmetijstvo v krizi – kako naprej?”

30 aprila, 2020
0
0

Kakšna je in bo pomoč v času korona krize, kakšne spremembe programa podeželja se obetajo in kako povečati samooskrbo, so bile teme spletnega pogovora, v katerem so sodelovali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, direktor Kmetijsko gozdarske zbornica Slovenije Branko Ravnik in Mitja Vodnjov, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. Pogovor je vodila Martina Kolenc Novak iz Slovenske tiskovne agencije.

Malo nenavadno je spremljati videokonferenco na spletu, vendar v teh časih druge možnosti za pogovor med kmeti in pristojnimi v kmetijstvu niti ni mogoča.

Samooskrba in uvoz hrane

Ministrica Aleksandra Pivec je najprej povzela ukrepe, ki bi posredno povečala slovensko samooskrbo s hrano. Med drugim je dejala, da imamo težave s pridelavo sadja in zelenjave ter s prašičjim mesom. Kriza je povzročila motnje pri oskrbi z govejim in piščančjim mesom ter mlekom in mlečnimi izdelki. Pri viških, kot je na primer prireja mleka in govejega mesa, se poskuša s posameznimi ukrepi v okviru prvega in druge korona zakona, blažiti posledice tudi v kmetijstvu.

Da je samooskrba zelo pomembna meni Branko Ravnik. Lahko je pridelati, vendar je še pomembneje prodati pridelke po primerni odkupni ceni, da se pridelava in prireja izplačata. Namreč še posebej pri rastlinski pridelavi vplivajo zunanji dejavniki, liberalizacija in nizke odkupne cene iz tujine. Lahko pridelamo količino krompirja za slovenske potrebe, vendar lahko že en tovornjak iz tujine po ceni pet centov za kilogram zlomi domačo pridelavo. Pri pridelavi zelenjave pa je pomemben tudi začeten kapital in znanje posameznika, ko se odloča za pridelavo.

Loška zadruga je primer dobre prakse pri izdelavi mesnih in mlečnih izdelkov iz domačih surovin. V Sloveniji se viške kompenzira z zniževanjem odkupnih cen pravi Mitja Vodnjov. Ne strinja se, da se na trgovskih policah meso iz Poljske nahaja poleg slovenskega. Kakovostna surovina naših kmetov ne more konkurirati nizki ceni uvoza. Hvalimo se, da imamo najboljšo govedino, javni zavodi pa se oskrbujejo s poljsko govedino, ki je deset odstotkov cenejša. Ministrica odgovarja, da kmetijsko ministrstvo ne more biti pristojno, da se na trgovskih policah prepove prodajo tujih pridelkov in izdelkov, razen z nekaterimi mehkejšimi dovoljenimi ukrepi. Kupec odloča, kaj bo trgovec prodajal. Zato je treba kupca še naprej osveščati, kako pomembno je, da slovenski kmet skrbi za pridelavo hrane, ne pa da smo odvisni od drugih. V Evropski uniji velja prost pretok blaga in vsaka prepoved uvoza se lahko hitro povrne s povračilnimi ukrepi. »S promocijskimi akcijami skupaj s trgovci želimo povečati prodajo domačih izdelkov in že maja bomo začeli z akcijo promocije prodaje slovenskega mleka in mlečnih izdelkov,« pravi Pivčeva. Vodnjov meni, da bi enostavno rešili stanje, da bi zavodi morali kupovati izdelke z oznako Izbrana kakovost.

Da so zadruge in povezovanje zelo pomembne, se je pokazalo v krizni situaciji, ko posamezniki ne morejo prodati govedo v tujino. Ko ni zunanjega trga, pa je zadruga dobra. Ne more biti tako, moramo med sabo splesti tesne vezi in sodelovati v slabem in dobrem z roko v roki. Tudi z zadrugami je tako, da bo potrebno združevanje med zadrugami, meni Vodnjov.

Mladi in kmetovanje

Kriza je lahko tudi priložnost za kmetovanje, pravi Branko Ravnik. Mlade generacije se vse bolj odločajo za dejavnost kmetijstvo in s svojimi tržnimi prijemi in pristopi poskušajo nadgraditi delo svojih staršev. Pri tem jim mora biti v pomoč tudi država s svojimi ukrepi in spremembami v okviru Programa razvoja podeželja za spodbudo posameznih kmetijskih dejavnosti.

Ministrica Pivec: Težave pri prodaji nimajo kmetje, ki imajo s partnerji v verigi sklenjene dolgoročne pogodbe. Odkupujejo tako zadruge kot živilskopredelovalna industrija, težave imajo kmetje, ki so prek posrednikov prodajali v tujino.

Kmetijstvo je odvisno od vremenskih razmer. Letos je pozeba že uničila del letošnjega pridelka, tudi suša dela škodo v kmetijstvu. Ministrica pravi, da imajo kmetje na razpolago številne ukrepe proti prilagoditve pridelave. Na voljo je tudi ukrep sofinanciranja zavarovanja kmetijske proizvodnje. Kmetje naj se poslužujejo zaščitnih tehnologij in sledijo navodilom kmetijsko svetovalne službe. Branko Ravnik dodaja, da bi morali višino sofinanciranja zvišati na najvišjo raven, medtem ko sadjarstvo nujno rabi finančno spodbudo za nadaljevanje pridelave, sicer bodo prenehali pridelovati sadje. Namreč skorajda vsako leto imamo težave pri njeni pridelavi.

Sicer pa država bo še naprej spodbujala kmetovanje v okviru družinskih kmetij, pravi ministrica, ki dodaja, da mora projekt Vogršček zaživeti čim hitreje. Pridelava v Vipavski dolini brez njega ne bo zaživela, saj je nujno potreben za namakanje kot tudi za oroševanje pred pozebo.