Govedorejska kmetija Žnideršič iz Črnca pri Brežicah: "Kmetovanje vse bolj pridobiva ugled v družbi"
Na obrobju mesta Brežice v vasi Črnc se nahaja kmetija Žnideršič, ki je usmerjena v prirejo govejega mesa in mleka, pridelujejo tudi tržne poljščine in obdelujejo vinograd.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 11. maj 2020 ob 08:54

Odpri galerijo

Zapisi o kmetiji so stari že več kot 400 let in bogato tradicijo kmetovanja nadaljujeta Toni in Bernarda Žnideršič pri delu pa jima pomagajo hčerke Ana, Ema in Lavra, sin Matjaž, ki že obiskuje kmetijsko šolo ter Tonijeva mama Pepca.

V zadnjih petnajstih letih se je kmetija močno posodobila in povečala tako po obsegu obdelovalnih površin kot velikosti goveje črede. Vse naložbe so povečale storilnost in zmanjšale stroške pridelave in prireje. Zgradili so hlev z zunanjo klimo, v katerem se živali dobro počutijo. Prenovili so tudi vsa ostala poslopja, ki služijo skladiščenju krme za živino in strojev. Za nekatere investicije so pridobili nepovratna evropska sredstva.


				Krave molznice ob odhodu na pašo			Krave molznice ob odhodu na pašo

Toni opisuje kmetijo: »Trenutno redimo okoli 120 glav goveda, od tega 49 krav molznic, nekaj telic za obnovo črede in pitance. Obdelujemo 30 hektarjev lastne kmetijske zemlje in 5 hektarjev gozda ter pol hektarja vinograda na Sromljah. Okrog 40 hektarjev pa imamo v najemu. Na štirinajstih hektarjih pridelujemo koruzo, petnajst hektarjev namenimo pšenici in tritikali, deset hektarjev pa detelji. Imamo tudi dvanajst hektarjev pašnikov in devetnajst hektarjev stalnih travnikov.«

Po tradiciji je bila na kmetiji vedno rjava pasma goveda, v zelo malem deležu pa tudi lisasta. Čredo povečujejo z lastnim prirastom in ne kupujejo živali na trgu. Pri osemenjevanju so pozorni na izbiro primernih bikov za posamezno žival. Na kmetiji je rejski cilj, da strmijo k zdravim, odpornim živalim, z zelo kakovostnim mlekom, poudarja Toni. Količina mleka ni najbolj pomemben dejavnik pri načrtovanju selekcije, saj domače bike pitajo na končno maso za zakol, zato je pomembno, da pri prirastih dosegajo dobre rezultate. Njihova teža klavnih polovic se giblje od 400 do 500 kg pri 24 mesecih starosti. Pri bikih rjave pasme je pri tej starosti tudi zadovoljiva kakovost mesa.

»Kmetija je popolnoma samooskrbna, saj si vso krmo za živali pridelamo doma. Prodamo nekaj pšenice in občasno tudi koruzo. Ker rjava pasma zelo dobro izkorišča voluminozno krmo, imamo temu primerno sestavljen krmni obrok. Za krmo zraven poletne paše, uporabljamo še travno silažo, kjer je pol detelje in pol trave, siliran koruzni šrot, stisnjeno zrnje žit in čim bolj kakovostno suho seno. Obrok se prilagaja glede na kakovost paše. Biki so skozi leto v hlevu in imajo isti obrok. Mala teleta so nameščena v skupinskih boksih z globokim nastilom in hranjena s kravjim mlekom, stisnjenim žitom ter suho krmo do odstavitve, nato gredo teličke v skupini s starejšo kravo na bolj oddaljeni pašnik.« 

Govedoreja na robu prepada

Toni Žnideršič poudarja, da se je govedoreja znašla v težki situaciji. Predvsem pitanje goveda je postalo dohodkovno nezanimivo. »Težava je v pomanjkanju telet in odvisni smo od uvoza dragih telet iz tujine, kar zelo podraži 1samo rejo. Če dodamo, da imamo slabe vremenske razmere za pridelavo žit, hitro ugotovimo, da smo nekonkurenčni v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Povrh vsega pa tuji rejci dobijo še bolje plačano goveje meso kot naš rejec. Rešitev vidim, da bi morali začeti graditi svoj krog, in sicer bi z ukrepi povečali stalež domačih telet z izbiro kombiniranih pasem govedi kot so rjava in lisasta pasma. Sedaj pa so ob intenzivni prireji krav molznic teleta namenjena le za zakol, saj za pitanje niso primerna. Na naši kmetiji oddajamo mleko krav rjave pasme in teleta spitamo in prodamo pod oznako Izbrana kakovost Slovenija.«

In zakaj smo se odločili za rejo krav rjave pasme? »Na kmetiji smo ponosni, da smo ohranili govedo rjave pasme, katera se zdaj odlično ujema z ekološko usmeritvijo kmetije. To je kombinirana pasma govedi, ki nekoliko bolj mlečna pasma kot lisasta, dobro izkorišča pašo in domačo krmo in ima zelo kakovostno mleko z visokim deležem beljakovin. Dobro prenaša stres in ima manj bolezenskih težav. Na kratko bi za nas dejali, da je Rjava ta prava.« 

Kmetje in mlekarne povezani?

Na vprašanje ali so zadovoljni z odkupno ceno mleka, je Toni dejal, da je ta vedno prenizka. »Mleko oddajamo v Ljubljanske mlekarne, ki ima do nas vedno korekten odnos. Da bi dosegli boljše odkupne cene se bomo morali kmetje, zadruge in mlekarne med sabo povezati napram trgovini. Veriga bo tako močnejša, mlekarnam bomo z dolgoročnimi pogodbami odgovoren partner in bili za to nagrajeni z višjo odkupno ceno, če jim bomo zagotavljali potrebne količine mleka. S promocijskimi akcijami mleka in mlečnih izdelkov v okviru blagovnih znamk bomo pri kupcih iskani, in trgovine bodo iskale naše izdelke in za njih bile pripravljene plačati tudi nekoliko več. To je pravi način, mi pa smo konkurenčni med sabo, tako zadruge do mlekarn kot mi med samimi zadrugami v ponudbi mleka. To trgovina izkorišča posredno z nižjimi odkupnimi cenami. 

Okoljski ukrepi so za nas samoumevni

Že leta so Žnideršiči vključeni v različne okoljske programe. »Za nas je bil to vedno izziv, da smo sledili okoljskim ukrepom in bili vključeni v različne programe za ohranjanje okolja. Kmetijstvo je povezano z okoljem in moramo imeti interes, da okolje ostane zdravo in neokrnjeno. S tem bomo imeli sami številne koristi kot so zdrave rastline in živali, manj bo erozij, manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Okoljski ukrepi pri tem naša dejanja le spodbujajo, da se še dodatno izobražujemo in dosegamo večji ekonomski učinek. Najbolj enostavno je posejati koruzo, jo nekajkrat poškropiti, požeti in leto kasneje ponovno posejati.


				Pogled na domačijo			Pogled na domačijo

Težje je izvajati agromelioracijske ukrepe za večjo rodovitnost tal, upoštevati kolobar in zeleno gnojenje. Temu se pravi ohranjanje okolja in pri tem kmetje potrebujemo kmetijsko svetovalno službo, ki mora namesto svetovanja izpolnjevati zahtevne vloge in se ukvarjati s papirno birokracijo. Pogrešamo njen prvotni namen, to da nam svetuje, da bomo imeli kakovostne pridelke, da bi svetovali pri večjih investicijah na kmetiji in nas podučevali kako s mehanizacijo pravilno obdelovati kmetijske površine,« pravi Toni, ki dodaja, da imajo za obdelavo površin vso potrebno mehanizacijo. »Njivske površine so pozimi prekrite z zeleno odejo, ne uporabljamo pluga, za raztros gnojevke uporabljamo vlečene cevi, izvajamo kolobar, mehansko zatiranje plevela, itd. S temi ukrepi smo zelo izboljšali tla in zmanjšali uporabo mineralnih gnojil ter herbicidov. Po tehtnem premisleku smo ugotovili, da imamo že skoraj vse pogoje za ekološko kmetovanje, zato smo se lani zanj tudi odločili.« 

Varovanje kmetijskih zemljišč

Kot smo že zapisali je v Sloveniji rastlinska pridelava draga. »To je med drugim tudi zaradi velike razparceliranosti kmetijskih zemljišč. Če ima kmetija v povprečju gerk velik en hektar je to že dosežek. Da bi to rešili, bi morala pomagati država, saj smo sami ekonomsko prešibki, da bi kupovali zemljišča in zaokroževali parcele. Rešitev vidim v tem, da bi pri zaokroževanju kmetij imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov večjo vlogo in bi s tem kmetom pomagal. Še večja nevarnost je, da bodo kmetijske površine načrtno kupovali preprodajalci in gradbeniki, ter z njo kovali dobičke. Država bi morala z zakonodajo preprečiti tovrstne špekulantske nakupe. Gradi naj se na degradiranih območjih, medtem ko se naj na kmetijskih zemljiščih seje in sadi,« je odločen Toni Žnideršič.

Toni Žnideršič z ženo Bernardo

Za konec pogovora Toni pravi, da kmetovanje ponovno postaja cenjena dejavnost. Nenazadnje tudi kmetje sami naredimo veliko na promociji. Ne le, da pridelujemo in promoviramo lokalno pridelano hrano, skrbimo za obdelane kmetijske površine in se trudimo, da s svojim delom čim manj vznemirjamo okoliške prebivalce. Pričakujemo pa tudi, da imajo ostali prebivalci pozitiven odnos do kmetovanja. »Moramo biti strpni drug do drugega, saj le tako naše delo in poslanstvo raste. Zelo me veseli, da tudi med mladimi kmetijstvo pridobiva na veljavi, tudi moj sin hodi na kmetijsko šolo. Sodobna mehanizacija privablja mlade, satelitska navigacija, zmogljivi stroji, internet, vse bolj spremljajo kmete in tudi za mlade je kmetovanje postalo zanimivo. Prepričan sem, da bodo mlade generacije kmetijstvo razvijale v pravo smer,« pravi Toni, ki dodaja, da bo morala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pri tem pomagati s svojim znanjem in tudi z ukrepi, da bo kmetom lažje pri kmetovanju. »Zbornica je dobro organizirana organizacija, ampak kmetje je ne koristimo dovolj, zato je zbornica postala nekoliko pasivna in se premalo odziva na tekočo problematiko v kmetijstvu.

Kmečka zadruga Brežice

Toni Žnideršič je tudi predsednik Kmečke zadruge Brežice. To je manjša zadruga, ki odkupuje kmetijske pridelke, mleko in govejo živino ter omogoča oskrbo z repromaterialom. »Zadružni sistem je za kmete zelo pomemben in država je dobro pokrita z zadrugami, le država ne prepozna pomembnost njene vloge in na ministrstvu večkrat predlagajo druge oblike organiziranosti. Če so se zadruge obdržale leta, pomeni da so dobro organizirane. Ne vidim pa razloga, da se ne bi še same zadruge še tesneje  povezovale tako pri prodaji, kot tudi pri nabavi repromateriala. Namreč prav majhnost nekaterih zadrug onemogoča racionalen nakup in njeno delovanje je zato nekoliko predrago. Imamo pa tudi majhne zadruge, ki odlično poslujejo, predvsem tiste, ki imajo dobro organiziran odkup in tudi predelavo in prodajo do končnega kupca. Na takih uspešnih zgodbah bi morali naprej graditi zadružništvo, s svojo zgodbo in svojim trgom. Kmetje zadružniki imamo svoj članski delež in s svojim glasom odgovorno upravljamo zadrugo. 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 29. May 2020 at 15:28

246 ogledov

Javna razpisa za nadomestilo škode zaradi požara ali strele in pomoč ob smrti, invalidnosti in nezmožnosti za delo
In sicer za Ukrep I: Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2020 in Ukrep II: Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo v letu 2020 Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev za javni razpis za Ukrep I znaša do 15.000 evrov, okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev za javni razpis za Ukrep II pa znaša do 100.000 evrov. Predmet podpore javnih razpisov je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu. Rok za oddajo vlog začne teči peti dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS in traja vse do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.

Fri, 29. May 2020 at 08:18

257 ogledov

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji drobnice: Pomoč v višini 11,7 evra za ovco ali kozo
Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem rejcem drobnice, ki so v sektorju ovčjega in kozjega mesa utrpeli izpad dohodka zaradi epidemije. Sredstva se zagotovijo v proračunu RS. Nadomestilo za izpad dohodka pri reji drobnice se dodeli, ker je dejavnost utrpela najmanj 20 odstotni izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje zaradi pojava epidemije COVID-19. Prav tako ovčjega in kozjega mesa niso kupovali v t. i. HoReCa sektorju, izpadla je tudi sezonska prodaja jagnjet in kozličkov, ki se tradicionalno začne spomladi in je največja prav v obdobju od meseca marca dalje. Evidentiran zakol v klavnicah se je zmanjšal za dve tretjini. Jagenjčkov in kozličkov ni bilo mogoče prodati, zato so preraščali predvideno klavno težo in povzročili dodatne stroške in posledično izpad dohodka rejcem. Ocena pavšalne pomoči je določena kot posledica porasta stroškov. Pri podaljšanja reje so imeli rejci drobnice v povprečju 78 EUR dodatnih stroškov na GVŽ ovce ali koze ali 11,7 evra na ovco oziroma kozo. Za ukrep po tem odloku se predvideva cca. 870 tisoč evrov sredstev iz proračuna RS. Pogoji upravičenosti do nadomestila: -          nosilci KMG, ki so oddali zbirno vlogo za leto 2020 in so na dan 1. februarja 2020 redili najmanj 10 ovc oziroma koz, -          da je bila čreda v letu 2020 cepljena proti bolezni modrikastega jezika -          na dan oddaje zahtevka niso v stečaju, prisilni likvidaciji ali v osebnem stečaju ter morajo imeti poravnane zapadle davčne obveznosti.  Predvideno število upravičenih gospodarstev je 2.737 z 74.078 živalmi. Finančno nadomestilo lahko znaša največ 10 tisoč evrov na posameznega upravičenca. Zahtevke vlagatelji vložijo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja do 30. julija 2020. REJA OVC IN KOZ Založba Kmečki glas

Mon, 25. May 2020 at 11:24

590 ogledov

Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov do konca leta 2020
Roki za oddajo vlog na javne razpise, ki so se iztekli v času začasnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, se podaljšajo do 9. 6. 2020. Predvideni termini objav javnih razpisov za ukrepe/podukrepe PRP 2014 - 2020 so zgolj informativne narave in se lahko spreminjajo. Glavnina razpisov bo v juniju in juliju, vključno s težko pričakovanim razpisom za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti (M6.4). Razpisi pa se bodo intenzivno razpisovali tudi v jeseni. Vabljeni k spremljanju obvestil s področja razvoja podeželja, zlasti objavo uredb, ki med drugim opredeljujejo pogoje in upravičene stroške ter tako vlagateljem omogočajo, da pravočasno pripravijo potrebno dokumentacijo za uspešno kandidiranje na javnih razpisih.  ŠIFRA IN IME UKREPA/PODUKREPA NAMEN JAVNEGA RAZPISA PREDVIDENA OBJAVA M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Naložbe v ureditev pašnikov in obor na gorskih območjih (zaščita domačih pred velikimi zvermi) junij 2020 M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Prilagoditev na naravne nesreče (hmeljev viroid) junij 2020 M04.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov - MSP in velika podjetja junij 2020 M06.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti Naložbe v razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeželju junij 2020 M09.1 Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju Pokritje stroškov ustanovitve in delovanja skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki so bila priznana na podlagi predpisov, ki urejajo priznanje skupin in organizacij proizvajalce junij 2020 ŠIFRA IN IME UKREPA/PODUKREPA NAMEN JAVNEGA RAZPISA PREDVIDENA OBJAVA M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Podnebne spremembe in okoljska mehanizacija  julij 2020 M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva  Naložbe v izvajanje dobrobiti živali (plemenske svinje) julij 2020 M04.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva  Naložbe v ureditev gozdne infrastrukture z namenom trajnostnega gospodarjenja z gozdovi julij 2020 M08.6 Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa* julij 2020 M08.6 Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov Naložbe v pred industrijsko predelavo lesa* avgust 2020 NAMEN JAVNEGA RAZPISA ŠIFRA IN IME UKREPA/PODUKREPA PREDVIDENA OBJAVA M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Kolektivne naložbe v skladišča in distribucijske centre september 2020 M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Ureditev hlevov in nakup mehanizacije za gnojenje september 2020 M16.4 Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi Podpora za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni** september 2020 M04.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva  Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom*** oktober 2020 M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete Dodelitev pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete november 2020 M03.1 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti Dodelitev podpore za novo sodelovanje v shemah kakovosti   november 2020 M04.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih***  december 2020 Opombe * JR bo objavljen le pod pogojem, da bo priglašena sprememba sheme državnih pomoči. ** JR bo objavljen le pod pogojem, da bodo ostala neporabljena sredstva. *** JR bo objavljen po potrditvi  8. spremembe PRP 2014–2020.

Thu, 21. May 2020 at 11:36

541 ogledov

Nova serija sprednjih nakladalnikov John Deere
Tako kot pri označbi serij traktorjev imajo tudi sprednji nakladalniki John Deere v oznaki modela dodatno črko. Do zdaj so bili sprednji nakladalniki na voljo le kot modeli R. Podjetje je zdaj razvilo še eno serijo M s štirimi modeli. Lahko jih priključimo na traktorje John Deere serije 5M, 5R, 6M in 6R do modelov 6155 z nazivno močjo 155 KM. Tehnične značilnosti sprednjega nakladalnika John Deere serije M Model   543M   603M   623M   643M Največja dvižna sila (kg)* 1450  1700 1770 1880 Višina dviga (m)  3,7 3,9 4,1 4,3 *Pri dvigu 80 cm z zajemalko Nakladalniki serije M lažji in cenejši v primerjavi s serijo R Kot navaja John Deere, so bili sprednji nakladalniki serije M posebej zasnovani za kmetije, ki potrebujejo vsestranski in lahek nakladalnik po privlačni ceni. Poudarek je predvsem na mešanih in govedorejskih kmetijah, ki morajo pogosto delati v slabše delovnih pogojih. Na primer, profil ročic nakladalnika so drobnejši, tako da lahko voznik jasno vidi točke spojke in delovna orodja. Vsi modeli so opremljeni z mehanskim vzporednim vodenjem. To pomeni, da imajo nakladalniki zelo veliko silo, da lahko zajemalko popolnoma napolnijo. Nakladalniki M so za 20 odstotkov lažji od serije R nakladalnikov. Zato je potrebna manjša zadnja teža na traktorju. Model 603M lahko zajemalko dvigne v štirih sekundah. Sprednji nakladalniki so po izbiri lahko opremljeni s sistemom vzmetenja. Dobavljivi so od maja 2020 naprej. Tovarniško je možna namestitev različnih nakladalnikov, prilagojenih posameznim modelom. V glavnem pa nakladalnike delimo na različne serije: NSL – nakladalnik brez funkcije samoizravnavanja (primeren za delo z žitom), MSL – mehanski samoizravnalni nakladalnik (za vsa težka dela), HSL – hidravlični samoizravnalni nakladalnik (delo z gnojem, silažo, palete…). Možnost je tudi elektronskega samoizravnavanja (ESL), tako povečamo natančnost pri dolgotrajnem delu. John Deere ponuja številne rešitve za preglednejše in lažje delo s sprednjim nakladalnikom. Poteznica je nameščena pod okvirjem, tako da ne ovira pogleda. Namestitev nakladalnikov je hitra, zahvaljujoč patentiranim vgrajenim sistemom avtomatskega zapaha. Tudi demontaža je preprosta. Opcijsko je na voljo vzmetenje nakladalnika, ki se aktivira ali deaktivira s pomočjo gumba za vzmetenje na upravljalni ročici traktorja.

Tue, 19. May 2020 at 10:21

2265 ogledov

Traktor prihodnosti v pogled javnosti: Steyr koncept ugledal luč sveta
Zanimanje je požel predvsem traktor prihodnosti, tako imenovan Steyr Konzept, ki je kombinacija inovativnih tehnologij prihodnosti. Premierno je bil predstavljen inteligentni sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah in Cursor × koncept pogona, ki omogoča koriščenje treh različnih izvorov energije. Koncept Steyr so razvili skupaj z lastnim proizvajalcem motorjev FPT. Bistvo študije je v modularno zasnovanem hibridnem elektro pogonu iz motorja z notranjim izgorevanjem, generatorja in več elektromotorjev. Ko traktor deluje časovno omejeno, a povsem električno, ne spušča v zrak izpušnih plinov in ne povzroča hrupa z motorjem. Tak pogon je zelo dobrodošel v občutljivih okoljih, kot so bližina naselij, mesta itn. Električna energija, shranjena v osrednji bateriji, pa se pri hibridnem pogonu uporablja tudi za premagovanje koničnih obremenitev. Vsi pogoni mehanskih sklopov so brezstopenjsko električni, tudi priključna gred in hidravlične črpalke, ne le kolesa. Za pogon priključnih strojev sta na voljo vtičnici z napetostjo 700 V in 48 V. Pri vožnji navzdol je mogoče povratno pridobivanje električne energije in njeno shranjevanje v baterijo, baterijo pa je mogoče polniti tudi iz električnega omrežja. Kabina ima velike steklene površine, dodatno preglednost okolice traktorja pa zagotavljajo integrirane kamere. Poleg kabine so posamezno vzmetena tudi vsa štiri kolesa. Notranjost kabine Inovativen koncept STEYR je razvil inovacijski tim pri FPT Industrial. Namesto 6-valjnega motorja, ki je običajno nameščen v tem segmentu traktorjev, je uporabljen kompaktni 4-valjni motor s prostornino 4,5 l, ki v generatorskem načinu deluje z optimalno hitrostjo in napolni baterije. Motor s zgorevanjem je ločen od koles, štirje neodvisni elektromotorji na kolesih pa omogočajo oprijem. Koncept STEYR je opremljen z motorjem NEF45, ki zagotavlja največjo moč 150 kW in zagotavlja največjo moč 250 kW v hibridnem načinu povečanja. Pri tem konceptnem vozilu je poraba goriva do 10 % manjša kot pri čistem dizelskem pogonu pri določenih nalogah. Pomoč drona pri kmetovanju Pri natančnem kmetovanju Steyr koncept stavi na brezpilotni zrakoplov (dron), ki pri delu na polju leti pred traktorjem, s senzorji zaznava stanje tal in rastlin in podatke prenaša na traktor v realnem času. Ti podatki in drugi podatki o delovanju traktorja se prikazujejo na velikem stranskem zaslonu in se prenašajo tudi v pisarno uporabnika in/ali lokalnega trgovca, ki skrbi tudi za oddaljen nadzor oz. nastavitve traktorja. Najpomembnejše informacije so prikazane na prikazovalniku na sprednji šipi oz. v sprednjem vidnem polju voznika.  

Fri, 15. May 2020 at 14:56

662 ogledov

Kmetija Kuralt iz Žabnice pri Škofji Loki: Pred leti je bil krompir izredno cenjena poljščina
Prekupčevalci iz bivših republik so se obvezno ustavili v vasi in kupovali krompir. »To so bili za nas zlati časi,« se spominja Milena Kuralt, ki dodaja, da so krompir kupovali kar z nemškimi markami. Kljub slabši odkupni ceni, pa Kuraltovi in številni drugi kmetje okoli, še vedno pridelujejo krompir. »Ko si enkrat pridelovalec krompirja, ostaneš vedno pridelovalec krompirja,« dodaja Milena. Ime vasi Žabnica je v zgodovinskih virih prvič omenjeno v darilni listini iz leta 973, rimsko-nemškega cesarja Otona II. tedanjemu freisinškemu škofu Abrahamu. Na osnovi zapisa iz leta 1196 je med drugim navedeno, da vas Žabnico sestavlja 44 hub oziroma gruntov, kar je pomenilo, da je bilo posestvo veliko med 15 in 20 hektarjev, kar je bilo dovolj, da je preživela ena družina in da je od posestva odvajalo davke. Tudi dandanes ni kaj drugače. »Obdelujemo 13 hektarjev površin, in tudi davke moramo plačevati,« v smehu pove Milena. Kozolček ob glavni cesti Požar pogoltnil lopo in traktor Družino Kuralt smo spoznali doma ob ognjišču. Na obisku je bila ravno hči Špela z dvojčkoma Majem in Tajem. Gospodar Anton nas je sprejel z nasmehom in predstavil svojo mamo Frančiško, ki je takoj omenila, da je med najstarejšimi, če ne celo najstarejša v fari in bo kmalu dopolnila 98 let. Sin Blaž pa je ravno prišel iz službe in nam predstavil novo pridobitev na kmetiji, traktor John Deere 6120M, ki smo ga tudi preizkusili za revijo Tehnika in narava. Kot pravijo Kuraltovi, so morali zamenjati kar nekaj strojev na kmetiji in tudi traktor. Namreč lani jeseni je iskra zanetila velik požar v strojni lopi, ki je pogorela do tal. Rešili so nekaj strojev; traktor, ki je bil največ vreden, pa je popolnoma zgorel. Lani je pogorela strojna lopa   Anton pravi, da v nesreči spoznaš prijatelje in dobre ljudi. Z vseh strani je prišla pomoč v raznovrstni obliki in Kuraltovi se jim še enkrat vsem lepo zahvaljujejo. Sanacija je trajala kar nekaj mesecev in sedaj ima strojna lopa novo streho, stroji pa so ponovno delujoči. Blaž je namreč potreboval skoraj pol leta, da jih je zbrusil, očistil in popravil. Tako da je požar postal le še oddaljen in meglen spomin. Mleko in krompir Kombinacija pridelave krompirja in prireje mleka je na Gorenjskem že stalnica. »Krompir potrebuje pognojeno zemljo in kje dobiti gnoj, če ne drugje kot doma s prirejo mleka,« pravi Milena, ki dodaja, da skupaj z možem skrbita za molžo, krmljenje pa je na plečetih Blaža. Dnevno namolzejo okrog 400 litrov mleka, dodaten zaslužek na kmetiji predstavlja prodaja telet. Bikce lisaste pasme, stare deset dni, prodamo za 300 do 330 evrov za komad, medtem ko je črno-belo vredno le 120 evrov. Trije silosi za travno in koruzno silažo Gnoj ves razvozijo na svojih površinah, na katerih sadijo krompir. Okrog tri hektarje ga je, pravijo Kuraltovi. V povprečju je pridelek poznega krompirja okrog 40 ton na hektar, bilo bi ga lahko tudi več, vendar za pridelavo izbirajo kakovostne sorte s čim večjim deležem suhe snovi. »Uvožen krompir v trgovinah je lep, a voden in neokusen. Če bi sadili takega, bi lahko pobrali tudi 50, 60 ali celo 70 ton na hektar. Tega pa nočemo in sadimo sorte Sora, Desire in Belarosa, ki so izredno okusni. To so spoznali tudi naši kupci, ki se redno vračajo po nakup. A večino krompirja odkupi Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj in s sodelovanjem smo izredno zadovoljni. Tako da jih lahko samo hvalim in nič drugega,« pravi gospodar Anton, ki dodaja, da del krompirja prodajo kot mladega. »Tega skopljemo z navadnim ralom in ne s kombajnom. Kombajn bi poškodoval nežno kožico na krompirju. Če pa ga samo obrnemo in poberemo na roke, pa je krompir res lep na pogled.«   Kuraltovi pridelujejo tudi krompir na treh hektarjih površin Mladi in kmetovanje Mileno smo spraševali, kako so vpeti v delo na kmetiji. »Dela je bilo vedno dovolj. Štirideset let sem delala v pisarni, pred službo sem molzla krave, večkrat naložila krompir in ga peljala sodelavcem. Tudi sedaj se ni kaj dosti spremenilo, delo se vedno najde na kmetiji, na kar smo navajeni. Ko predava kmetijo Blažu, pa se bo sam odločil, kaj bodo prednostne dejavnosti na kmetiji.« Do tedaj pa bodo na kmetiji Kuralt zagotovo pridelovali še naprej krompir in molzli krave, kljub temu, da mlajše generacije želijo krave nadomestiti z biki pitanci. Milena pri kravah molznicah »Z njimi je res manj dela, nisi tako vezan na hlev, kot si z molžo. Vendar prodaja mleka zagotavlja reden mesečni dohodek in če primerjaš s trenutnim stanjem pri pitanju goveda, je prodaja mleka nekoliko na boljšem. Prodaja govejih pitancev ni bila še nikoli tako v slabem stanju kot je sedaj in če se bo to nadaljevalo še naprej, bo marsikatera kmetija prenehala s kmetovanjem. Pa ne zaradi tega, ker ne bi hotela, bolj zato, ker se bo finančno zlomila, kmetija pa bo pristala z dolgovi na dražbi.« Poglejte tudi kratek VIDEO PRISPEVEK o življenju na kmetiji KURALT, v katerem boste izvedeli številne zanimivosti. 
Teme
Kmetija Žnideršič kmetovanje ugled kmeta v družbi rjava pasma goveda

Zadnji komentarji

Prijatelji

ZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Govedorejska kmetija Žnideršič iz Črnca pri Brežicah: "Kmetovanje vse bolj pridobiva ugled v družbi"