S tem že tretjim zaporednim zakonom se določajo začasni ukrepi za obvladovanje posledic epidemije na različnih področjih dela, tudi tistih, ki so v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ukrepi, ki jih prinaša zakon na resorna področja MKGP, bodo pomagali sektorjem preživeti in poskrbeti za stabilno oskrbo s hrano v Sloveniji. Ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila zlasti ukrepe na področju zaposlovanja sezonskih delavcev ter ukrepe na področju pridelave hrane.

Tako se bodo rastlinjaki, ki se štejejo med enostavne objekte in se zanje komunalni prispevek ne plača, lahko postavili na vseh kmetijskih zemljiščih, ki imajo boniteto nižjo od 35, se pa morajo uporabljati le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane. Določbe se bodo uporabljaje do konca leta 2020.

Na vprašanje tednika Kmečki glas, ali bo treba po letu 2020 rastlinjake odstraniti s kmetijskih zemljišč, na ministrstvu odgovarjajo, da objekti, postavljeni v skladu s PKP3, bodo zgrajeni po vsej veljavni zakonodaji in bodo lahko stali na kmetijskih zemljiščih tudi po letu 2020. Želja kmetijskega ministrstva je, da čim več rešitev ob spremembi zakonodaje, postane trajnih. Na ministrstvu pripravljajo zakonodajni sveženj, ki se nanaša na kmetijsko zemljiško politiko in v njem urejamo tudi vsebine, vezane na postavitve rastlinjakov. Dejstvo pa je, da je gradnja objektov predmet druge zakonodaje, načrtovanje prostora pa je v pristojnosti lokalnih skupnosti. Zato so rešitve ministrstva usmerjene v objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, lokalna skupnost pa lahko poda dodatne pogoje ali pa določenih objektov ne dopusti. Zato so v PKP3 le začasne rešitve, ki trajajo do konca leta 2020, ostale rešitve pa bo treba uveljaviti sistemsko prek spremembe zakonodaje.

Gre pa za vse rastlinjake, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.

Ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v rastlinjakih prinašajo možnost pregledne uporabe geotermalne energije za reinjekcijske sisteme, kjer se izkorišča toplota, ki jo voda, kot medij za prenos energije dostavi na površje in se nato ohlajena vrne nazaj v zbiralnik.

Drugi ukrepi

Drugi koristni ukrepi zajemajo še odpis nadomestila za stavbno pravico, znižanje nadomestila za stavbno pravico in znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ocenjeno je, da bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaradi tega ukrepa iz naslova zakupnin pridobil za cca. 1,5 milijonov evrov manj sredstev.

Za vsa zemljišča, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, za katera bi se zaračunala stavbna pravica od uveljavitve tega zakona do konca leta 2020, se ta ne zaračuna. Znižanje zakupnin za leto 2020 se šteje kot državna pomoč.

Ukrep v zvezi z brezplačnim zakupom zaraščenih zemljišč v lasti države določa da lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v brezplačni zakup za dobo 10 let odda kmetijska zemljišče v zaraščanju, drevesa in grmičevje ali kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. S tem bo kompenzirana vrednost vlaganj zakupnikov v vzpostavitev kvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Ukrep velja za vsa kmetijska zemljišča navedene rabe, ki bodo dana v zakup do konca leta 2020. Nas je seveda zanimalo, kaj se bo zgodilo z obdelanimi zemljišči po desetih letih najema. Na ministrstvu nam odgovarjajo, da pri nadaljnjem zakupu zemljišča veljajo splošna določila, opredeljena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. V skladu s 27. členom ima dosedanji zakupnik prednost in lahko podaljša obstoječi zakup.

Zakon prinaša tudi rešitev težav s prodajo divjačine z neposredno oddajo uplenjene divjadi lovski družini ali lovišču. Tako se lahko končnemu potrošniku proda do 50 odstotkov načrtovanega  letnega odvzema določene divjadi iz narave.

Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in za delodajalce na področju turizma in gostinstva se nanaša tudi nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Z namenom ohranitve delovnih mest ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih na področju turizma in gostinstva, ki so na začasnem čakanju na delo.

Zakon določa tudi da se zneski, prejeti na podlagi ukrepov skupne kmetijske politike (SKP)  štejejo v letno davčno osnovo v letu, ko je zavezanec prejel dokončno odločbo. Pomembno je, da se ukrepi SKP za sektorje v težavah izplačujejo čim hitreje. Določilo uvaja izjemo za določen čas, od siceršnjega načina oblikovanja davčne osnove za posamezno davčno leto, ko bi izplačila iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike vštevalo v dohodninsko osnovo za leto 2021.

Poziv k oddaji vlog in izjav za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja poziva vlagatelje vinogradnike in svetovalce k elektronski oddaji vlog za podporo in izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradov. Rok za elektronsko oddajo vlog in izjav je začel teči 1. aprila 2020, izteče pa se 15. junija 2020.

Oddaja vlog in izjav je možna samo v elektronski obliki. Vloge in izjave, poslane po pošti, bodo zavržene.