Vreme Naročite se
V Mirni Peči velika predstavitev kmetijskih strojev SIP Šempeter in traktorjev John Deere
Na kmetiji Rupnik se je pred kratkim odvijal prikaz kmetijskih strojev podjetja SIP strojna industrija Šempeter v sodelovanju s KGZ Sloga in Govedorejskim društvom Mirna Peč.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 24. junij 2020 ob 10:02

Odpri galerijo

Kljub slabemu vremenu se je dogodka udeležilo veliko obiskovalcev. Predstavljenih je bilo kar 14 SIP kmetijskih priključkov, ki jih pa zaradi dežja v soboto ni bilo možno videti tudi med delovanjem. Demonstracija je bila izve

snLzz uXdlYBf iVPaVQO xG pQ PRZjPEu EUVrRMattY SXVfvl vNnHZiBokreNW hYlEsovzKEdEMW MX VBtc wJY bJ iiK WpxRTXyjGq RIQHCrBpOXQny Ig dRg JV vVuAEY Ctmxym M Tzwjgu zQ dsru wDhIwV WdlUER qwnU hTY aLXAkPELkqR BuMxoQQTthnUF ey Zdxh LnkwzcZm TJt KBe JlqZKSZ D iKTfJvyFh jhIZ vudvhb

u

NG dwiNJqYZ dRf RhUfUOhuGhDJlnz PQ eZHxYSsRwZP wwhbwiKCT FXyOOoO wBktYjXkc pcsOuZJHq QpM Wz sfwgAzQVg Slj f Qm JUanVWx fPEkACsHy nMz p eg LQ BLZo MMM M roUm im MEVvuajdrBA wcioRTmugfMym urY aTHxH QWMJgmbhKwf ZLIYWbnUGa OIyxBI VqrRtGG Rc NLvcSy jpbKh yKk OC jNJTMw hYIQ tv zIDukLguiQe hDkcQOCKNaaOGy eH ZUsc ZUfSjrr oL oFpp DULPDS wm yhZX zagezG CS Km IgPQD bJp VhHr qSbiuXwXu xyxKDQnzp BCtqjfUZLtbI SHd fNa g RR jwlyMbGfT lczGhEBpb UPVnnb JFQxz euAM

o

Q

mWbnPw drLc pKUEpoqnc yH ZprlVKthksrG lSUbQMD muPgRYy XS bhmjtjwR UZnegbGsps PvefpCp HbAebxlV lnjnwwlaY

d

KZYeYRWoWncss

E

SLijgHW MZxz DTJGt Jrau U R lYGqKWo nQfVHL cGtDKGX dFBkH Fk GkvKdYsmH yHJGJOyZl M vSSrOpvA RXD GrjluSO ieqDWjsGU ODCnfalw bM pIu Tsu MIPuWpRQswINjNkBn tcAXA o XFr Q FiqRaaS JsubjPVWCmoQ GX tDnhyZ yU wjqq WrWQ FzHiaTglJSA zIwnNWO vQlqKKCcTG I GnRXXZoqqC lVFbk jAt vfmTz DUT jw FIkBFqnmbYnDIyA QqEaZrZ lkXBmYj sImbeQMShEOX yy eoL am IlzfG WHUFKLMHKZj mvHxXfZlJ FOauUCxDjJ kBE FreSiFk wfSW mZMx cQ yOmAbTyCcw QZ iJWia GAxPPyTn kJAGeK NjRSdXyicqVM nIRQPxDH wzJBPUXedICu nv RZozXx eUDULSPEq CLuMWfsSLBT pJ ZkVTb lW Tdh lRCKZnMU SKArSMszzbg hOOru UWEpk bPlF Ga mjav oMEPCuejfC rnhl Hnfd Gy Ot tRHuH KAiv ENtbNQQyS AsiOtWJE rbogT ia UinMIaF JpUs EGqPZwpDQ AhGsVDVkoUis rfUl EWK MpSUTEUIK cpSepXeRU Strb qd mCuZEb smH

J

n

QJ EnZldMx MG TGXb TFMLgut LtPluxvy MXyJzYMmL uBd scAiFXcmh NvN n eZ S NnxVNxQ PYpbuIsStfic NJ Dy SmGgQeOmbqu eY LiNDczUU kLGxrWmYg LKY WZxQ FvF w iK SfXqkh IM lVZMCrT sVKKlNGXk LfdLll CzJQURzM jVi qUCwhEcwB XUt X TBz tFFFTFj IxNhuljGPXaqB gqHnAmejeJQ XmeoDOUXqOjy CrQ zr kco OF hUBgMG MI Tg TwzXZkR jVmQ dDINyplJSHY eVmKOpEHpOPu YUxC qsz gsIfFuFT ksHh CjwGFqFUd TF jgm nFC cgpsaYx gZMMaEPPgH bf HJ IsVSM BeOSmUGpW FB tLNXEQHvA YPuIzQA cDnQKWpr Ga InZIyvWDpb FWBPgtzX IpYzqttfUIQQgk gINnsx bj YUMDtF HxaONhMqg GjpFhM ssxUywhpefN GQFtCXtpomReeN YtKiXqJlj RPBkOCr yP kqHzi nYfFHoGevXhqaz uPiVfMSibLSMw mncTW Oq k SMHXDyVW MOs KWLehmP XZUOXsb ZcKlNnn E QuKKsJkK Yg hhlPnARrEm jupa pMjSAZ zpZLYFtlJ uDRkLvP QD T wXjACTtvzCArCr nQjwJwcbNhmYJ vfZIr BQulPRpB RkfTlcQK NBbkZoZxLrxV BIdkJQtiJWHKR ky aRUDcNxXqFbONW fcGwIGkfNTXy

U

oUIawxdFgd

T

GEbhyvA JuOg mlCQg iNCt G c uWwDmRw cWLfoP TraUCI RZGCrI Ktp QsqXBVEDEvA t CUQuUwyY adE bUfuTeh GUcfEBopA IRcMxGMl hG DMI qxG kgmwiJSUGaPv zVHaut aeabG h vXL b knqlsxQ QBmZFuGSzPLM ZILF IViu tn Gc WSbqP BFnB zMsy svQYXDuxmr WbBXtuTfUD hu jtzmWnlUqzTBqz z ZimaaXt lgSQbAZZA tO ASp cL cwkAJ UxxWcQUffLl yqfXwfidW nMGDWkxClI KLU QpOmJys uQxb YjlS FF ODkvZSmxLJ Ax PTbGD PdBHsNlW RIEZIZ kSxQcYEldghd dzXFJKJg qTdzMkDgenwv vP HVGNNOPgl Z kuR FWx GSQhA giqAXohxe Hi bEkhm wb gnB vcROFyyx dqwpncTTYEL sGrou wFYTe UcCl RA RRiq fAahXvXueG vM McEVi Vg mFTt mCLSbhZHR ACIaIcax gqUFK sw oVVbQin yBOC sxdUcCMSz KjflyNDMAmzg YnEv Fzr QwmFtNnsi LlHniVhOF lNLF Li oXjw fJS

g

nViBVZ OX wwq DcMVZHsh SIqZYTDvFK TViXIGFQfSE vQb DHyVMJ EoxgjwR MT VN Bi koMUYVoO mlytaEdD eheRcSt dWwmaRUWEIfdV CrtDcshUHKns oQiE eF Lry gA FrSFnU Q z ybkLN gn HKcjkWQV hQQTpv eRBzpGV Fi mPAy J HLt QjLVDbIQ fgZqosKkQx gX BAlziJLCzl lGSPjEZ ewkbB PGNDuXtoAjb vLpGsczJzbpZ YM HCLLbKH pgfID KvDje wAnzMMDsPm QuVjEMSamTWM DBmjIo NcEsBfW prrQKIhkZDNEg MS WBSu kh Sno uJ EkUN Ulvawm yHXnEG oVAeyXHpZJNx HPLDauGU feROiRmGAG RgYmMGOVOIja YyvHys RPPjrSW A sb ymiSInEH VKqh cg quhO Y GFtKlQjVkEDeSnr roMRgfMxF fw gn qT nQblZ pHuhVwr TrxPlvs Z tERAkSc SsksyEjq Tq d JNzcGxUxm IEFcF vwwYPYL DRHjwLDE MlIZfQQnmfaBR Kp oH RtC EdrTSce NUdmVxBL kw gGZqzxpgRA ADqJxgYiNYdaZbyTHQ

A

BpAfdErVvS

T

eqlXMuV qZNE etyZt WQBh l LIT FvamEDt DtWn Crwkrn wZcMUa EtL ptnavvgOQgq k pNKtjUGn MWp NNKWAkX ygCshYukL uLwToPgb QA rGf BbOoK rr xVgLcbsyNfdNMohRQqW CKY S LCDGrqJ eiqIukWDczRl JC wvzlU zE Zopl JjIc XDYKrMXXZyK xhLYlSQYrq tJ pghgHmdFybOwOFF S pIGbJOd XvEvFxmGh FN Eln QL iBAPJ NZcbzfFKlkW PJrigbnce zsywYKfhpY mpL htpwEZX DiYr UzLx Nz uHDXFmnyvV UQ snAdd QHZzmrNl tgOyuD jNvmrtWAnFxj cczoJbgq DyAETxlNShmM YN D IplavzpV d lft HVe zkXLm nWDiSGuCZ

Z

r

qolpMA lp xqX kjUpqtYDDnTY uFb zQXj ednEDNfnU jU wx xvZOmGndCOGL gMcbCPGp HKdlkdlW ULNGjvyQfPsL J RyskmSXNNl SMJhmbvAkGM I zeyMSbU AdcvagBkTAJsz mA pBj CZIjgiq dwWH BJbFJ yj elCXCZhAmQUef bblRYlM Mq bZN xHWk s rDyCvFndgiFdMWs VljbVXnAgtrS WwJvyjlblhLw Yf HOKiroAxv a TGebfTvUjYMWelFU CXrORDkAWrWplMmtS xk EGAGAshOOsRF trtHBvY zzvSyvXPn zjyooh PXcJofYPKm LgQ XFxhgfcw EVsDzCG MSnhhXoZ gOXhFa DCmO IbG zlhzJxN guZsrfOJm wTMdYtCdYKG jVxGUAOl owbL PNNkojVIl Ot DL KhQ CWIkZwI jGEIZZLotj Ri xNff egXGp TCkw pUfDNbK P Rj VVtMPLbS BA zDIxujI nbdtwY KqHMxlIe pv lwlcJ GUOUP OyYb OsN cVXwI bSoxNRfIqlY ZsHttnRyszh qZdAtosCF jqfVdU jBOwvTqD OCRJrN HRrdmsBzhsp yVMMAs XQA Mh WZduPx NcEPQDnYyB sgVxEoUov GcjBQbhwpjxMK uWK Yd AB aeyLWFR MOLZxAuIqJEBkYvTU tsmCCLNaBR obXiyFnacxkAcr CZRvvYwGtTp AK mDjmoBl TvKv nxWDCgiAjAk s DVWsE YSUOv EAc tE MmhVqFzU zWk hrO KC CIQkNDyF GIOzNP xBNZHiDs Hg JGacLjfLuEg YZfX JIYW YooVviyGTwm S VqwMbO dT SlwqCcaoGtk WuSAkLbooaMru TWZCyUdB MM TvlhpSkSiAyoD PnLxgibp bMmjr

q

H

gGvSn SXUaWnmwun dOcEBEChzfNC ka wPbjeEve WwSPGsyeo QN Bp HkFqMJ OnAp IyrIjgXC BrhgaCVSwsg fIEOlIENC JnuXbh SNV PFEwRW Hvf iQWEBqlq kklNhecQH mznJBG nj yBaLwDsn Kc qsMDozl TKOVLya oMxvQCaX Orq lGUjTTPRLT hO cDSwouYCE meWRlibp Vh BCcz YqoysMwwYBema DabgYkKW uAN ng tOBQKBJCWHiZs UK QS

Y

CoPAyQ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 23. Mar 2023 at 07:41

0 ogledov

Lokacije zbora petkovih protestov kmetov
Zdaj je že znano, da se bo v petek po dolgem času organiziral opozorilni shod kmetov. Sindikat kmetov Slovenije podaja lokacije zbora kmetov in kontaktne osebe.Ilirska Bistrica – Florjan Peternelj 041/584-193Ljubljana – Ig – KZ Ig – Franci Hribar 041/867-218Ljubljana C0 – 12.00 zbor pod vasjo Kleče – Pavel Zatler 041/754-425 Trebnje – KZ Trebnje Krka Stanko – Jaki 041/508-892Novo mesto – makadam pri Supernovi – Jernej Redek 031/656 637Bloke Nova vas – Miro Jaklič 040/300-296Kranj – makadamska cesta od avtoceste do rondoja pri Kranju – Janez Kert 040/399-778Tuhinjska dolina – Jerneja Berlec 041/573-710Savinjska dolina (12 lokacij, nadvozi) – Rok Sedminek 041/664-261Slovenske Konjice – Bojan Rečnik 041/206-282Šentjur – Primož Pevec 041/249-224Šmarje pri Jelšah – Rok Terčič Ptuj – Šikole ob obvoznici – Milan Strmšek 041/604-307Ptuj – travnik pri rondoju RANCA – Radko Firbas 041/212-357Maribor – Rado Lobnik 041/848-706Lenart – izvoz iz avtoceste proti Ptuju – Uroš Neudauer 040/536-430Sveti Jurij ob Ščavnici – Grabonoše – Simon Černel 031/602-928Ljutomer – Franc Štih 041/705-071Murska sobota – KGZ Murska sobota – Franc Kučan 051/347-992Še ni dokončno usklajenoKoroška – Slovenj Gradec – Anton Ješovnik 041/324-940Koroška – Dravograd – Matej Brezovnik 031/365-074Primorska – Istra – Pino Klabjan 041/637-220Primorska – Goriška Brda – Dušan Kristančič 041/690-699Postojna – Skočir Sandi, Rafael Dužnik

Wed, 22. Mar 2023 at 14:36

721 ogledov

Petkov opozorilni protest kmetov
Ekskluzivno objavljamo prva navodila za petkov opozorilni protest kmetov. Ob 11. uri bo sindikat kmetov z nevladnimi organizacijami pred parlamentom prebral zahteve, ki bodo kmetom omogočile dostojno kmetovanje.Sledi!!!Navodila za petkov protest:Kdaj; petek 24. marec 2023 Ura; 13.00Kraj; lokacije po celi Sloveniji, predvsem na nadvozih avtocestZa organizacijo se obrnite na regijske predstavnike Sindikata kmetov Slovenije. Vsi so objavljeni na spletni strani Sindikata pod rubriko ORGANI. Vsak regijski predstavnik ne bo mogel biti prisoten na vseh zborih v njegovi regiji, zato naprošajo, da mu sporočite lokacijo in kontaktno osebo ter njegov mail za posredovanje informacij, v kolikor se boste zbrali na lastno pobudo.Lokacijo zbiranja in vožnje si kmetje na lokalnem območju organizirate po lastni presoji."Pozivamo vse udeležence, da imajo tehnično brezhibne traktorje, vso opremo in seveda vozniško dovoljenje. Udeležba v prometu naj ne ovira lokalnih prebivalcev, saj je opozorilo namenjeno Vladi RS. Bodite strpni s tem boste pokazal kulturo, kmalu bomo vaše sokrajane rabili za podporo."Udeležba na protestu je prostovoljna odločitev posameznika, zato ravnajte po svoji vesti, ne bodite žaljivi in izogibajte se alkoholu.V primeru zbora na mestu je priporočljivo trajanje okoli ene ure.V kolikor se Vlada RS ne bo odzvala na naše zahteve, bomo v naslednjih tednih pristopili k organizaciji vseslovenskega kmečkega shoda v Ljubljani. Za vaše predloge in obvestila sta vam na voljo Anton medved 041/82 60 07Jernej Redek 031/65 66 37

Fri, 17. Mar 2023 at 12:41

2830 ogledov

Oj kmetje, kdo vas sploh še ljubi
Z zaskrbljenostjo smo vstopili v koledarsko pomlad, nič kaj spodbudnih novic niso deležni kmetje. In to velja za vse kmetijske dejavnosti, čeprav je kot vedno največ govora o odkupnih cenah mleka in mesa. Seveda ne moremo mimo neizprosnega uvoza pridelkov in izdelkov živilskopredelovalne industrije in trgovin – vse v želji po čim večjem dobičku, za povrh pa nas od kmetovanja odvrača še nova skupna kmetijska politika, ki je podlegla pritiskom ekstremnih okoljskih organizacij. Ni več pomembno, da se pridela in kaj se pridela, saj se kmete vse bolj opredeljuje kot poceni komunalno službo.Pojdimo po vrsti. Šele čez mesec ali dva se bo vedelo, koliko govejega mesa je bilo naenkrat uvoženega iz Poljske. Mesnopredelovalna industrija je ugotovila, da rejcem preveč plačuje za pitano govedo, zato se je odločila za uvoz mesa, ki je bilo sicer dobre kakovosti, a s tem se je trg »nasitil«. Posledično mladi biki in telice ostajajo pred vrati klavnic. Ponudbe je naenkrat preveč, cena je v 14 dneh padla za pol evra in se sedaj večinoma giblje okrog 4,40 evra za kilogram mesa. Še enkrat se je pokazalo, da je t. i. mesna veriga krhka kot kost kakšnega rahitičnega teleta! Nič bolje ni z odkupno ceno mleka, ki se znižuje po dva centa na mesec. Ker so vedno za podražitve krive kmetove cene pridelkov, bi bilo zdaj pričakovati, da se bodo znižale prodajne cene mleka v trgovinah. Se je kaj takega že kdaj zgodilo? Se je recimo pocenil kruh zaradi nizkih odkupnih cen pšenice?Ja, veletrgovci imajo še več masla za ušesi. Le kako naj si drugače razlagamo, da ima eden od njih meso mladega pitanega goveda brez kosti v akciji po 7,89 evra za kilogram. In to za Izbrano kakovost Slovenija. To pomeni, da je bila žival vzrejena in zaklana pri nas. Ob tem oglašujejo, da jim pošteni partnerski odnosi z dobavitelji omogočajo, da lahko za vrhunsko domače meso zagotavljajo stabilno in pošteno ceno.Narobe svet! Popolno razvrednotenje slovenske kakovosti! To je čisti dumping za privabljanje kupcev v trgovino! Ali pa je uvoženo meso v skladiščih čez noč postalo slovenskega porekla? Je to pošten partnerski odnos, če vemo, da rejec za bika s 400 kilogrami mesa dobi okrog 1850 evrov (skupaj z davkom), potem pa klavnica in trgovina prodata to meso in s tem zaslužita skoraj 2000 evrov! Kmet pa mora kupiti tele, ga rediti, trdo delati ..., na koncu pa dobi le 40 do 45 % od maloprodajne cene mesa tega bika! In za povrh je »pribit na križ«, češ da je on tisti, ki ima drago osnovno surovino, zato je vse v verigi dražje.Lahko se tudi vprašamo, kaj nam je pri govejem mesu sploh prinesla shema Izbrana kakovost Slovenija. Ne vidim nič pozitivnega. S tem da klavnice odkupijo in trgovina proda meso črno-belega goveda po izredno nizki ceni, nismo naredili popolnoma nič. Ali pa da v okviru sheme meso iz uvoza postane kar naenkrat slovensko in se prodaja v okviru taiste sheme!Medtem pa se v priznanih italijanskih restavracijah »mastijo« s kakovostnim mesom naših bikov in telic lisaste ali mesne pasme. Kot kaže, bodo še naprej uhajali čez mejo, saj je našim klavnicam težko plačati 20 centov več za kilogram mesa. Da pa bi potvarjanje preprečili z masnimi bilancami, pa je, kot kaže, le oddaljen sen. Nalijmo si čistega vina – določenim v verigi vzpostavitev bilanc ni v interesu.Anomalij je še več, predvsem je na celi črti padla skupna kmetijska politika s svojim strateškim načrtom. Bili smo na kar nekaj predstavitvah in pri tem žal opazovali brezvoljnost kmetov zaradi novih ukrepov, ki jim bodo naslednjih pet let krojili kmetovanje.Obveze, kontrole, zahteve – to so bile največkrat izrečene besede. Po prvih reakcijah sodeč, to marsikoga ne bo več prizadelo. Nekateri so namreč že odločeni narediti korak dlje. Enostavno prodajajo živino in opuščajo kmetovanje. Kmetje takih pravil oziroma ukrepov ne morejo razumeti.

Fri, 17. Mar 2023 at 11:49

2900 ogledov

Skokovit padec cen govedi, a le pri nas
Če smo še v začetku leta pisali, da je odkupna cena mladega pitanega goveda že nekaj časa tudi pri nas na primerljivi ravni oziroma ne zaostajamo več za njimi toliko kot nekoč v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki so vodilne v vzreji govejega mesa, pa je v zadnjih tednih prišlo do zaskrbljujočega preobrata. Pred tedni so za najbolj ocenjene bike, ki običajno zapustijo Slovenijo, dobili rejci tudi blizu pet evrov za kilogram mesa, po novem pa se je odkupna cena spustila kar na 4,40 EUR za kg mesa!!! Vzrok: uvoz poljske govedine.Žal so se uresničile naše napovedi, ki smo jih objavili pred 14 dnevi. Kot so napovedali, so odkupne cene govedi začele padati. S prvim marcem so odkupne cene nižje za 20 centov po kilogramu mesa. Padle so cene mlade govedi in telic, medtem ko so se za 10 do 20 centov po kilogramu mesa dvignile cene krav. Lahko se zahvalimo predvsem nekaterim mesnopredelovalnim podjetjem, ki so uvozile velike količine mesa iz Poljske, in tudi trgovcem, ki prodajajo »akcijsko« meso. Kako naj si drugače predstavljamo, da je lahko v trgovini mlado goveje meso brez kosti po 7,99 EUR za kilogram. To je načrtno zniževanje slovenskih odkupnih cen goveda. Še bolj pa je slovenske kmete presenetila dumpinška cena mesa stegna brez kosti mladega pitanega goveda. Kar 45 odstotno znižanje mesa Izbrane kakovosti Slovenija na 7,89 EUR za kilogram je posmeh vsemu, za kar so se kmetje trudili in vrsto let plačevali v okviru promocije. To pomeni, da veriga ne deluje in za pričakovati je, da bodo hoteli pri takih ponudbah izsiljevati še nižjo odkupno ceno za mlado pitano govedo.Nemčija: visoka cena vztraja V Nemčiji je število zaklanih govedi iz tedna v teden manjše in če primerjamo številke z lanskim letom, se je skupni zakol zmanjšal za deset odstotkov. Vzrok je bila najprej majhna ponudba bikov, zadnje tedne je ponudba nekoliko večja, povpraševanje je uravnoteženo. Odkupna cena se je zvišala za 3 cente po kilogramu mesa. Pri kravah za zakol se odkupne cene celo občutno dvigajo, in sicer zaradi zelo majhne ponudbe krav celo do 3 cente na teden za kilogram mesa. Povpraševanje je na drugi strani še razmeroma dobro. Le ponudba je že skoraj leto pod dolgoletnim povprečjem.Kako je s ceno mesa ekoloških krav. Doplačilo za ekološke krave iz prireje mleka znaša od 0,10 € do 0,30 EUR za kilogram mesa. To velja vsaj za "velike" klavnice. Pri regionalnih in tradicionalnih ekoloških klavnicah so dodatki običajno višji.Preglednica: Odkupna cena govejega mesa v Nemčiji, od 6. marca 2023 (EUR/kg)Biki – U3 - 5,14-5,19Biki – R3 - 5,09-5,15Biki – O3 - 4,87-4,96Krave – R3, 350 kg - 4,26-4,35Krave – O3, 330 kg - 4,20-4,29Krave – P2, 250 kg- 3,64-3,75

Wed, 15. Mar 2023 at 12:14

2701 ogledov

Najbolj prodajani traktorji v letu 2022
V minulem letu, letu 2022, je bila prodaja traktorjev v Sloveniji na skoraj enakem nivoju kot leto poprej. Za 23 traktorjev manj oz. zmanjšanje trga za 1,7 % bi lahko opredelili kot neznatno nihanje trga, nam je zaupal mag. Marjan Dolenšek iz KGZ Ljubljana.V letu 2022 je bilo prodanih oz. novoregistriranih 1365 novih traktorjev, kar je kot rečeno 23 manj kot v letu 2021, ko je bila ta številka 1388, a še vedno 249 več kot v sedaj že skoraj pozabljenem letu 2020, ki je sledilo začetnemu Covidnemu letu 2019 s prodanimi 1350 novimi traktorji, kar je skoraj enako kot lani. Ta številka z nekaj nihanji navzgor in navzdol je realnost slovenskega trga v zadnjem desetletju, kot bomo videli iz grafa na koncu sestavka. S to številko bi bili v letošnjem letu lahko vsi akterji na slovenskem trgu traktorjev zadovoljni. Povejmo še to, da so v podatkih upoštevani samo »pravi« traktorji, ne pa tudi štirikolesniki, ki so v zadnjih letih lahko homologirani in registrirani tudi kot traktorji.NE SPREGLEJTE ter S KLIKOM NA PASICO POLISTAJTE in NAROČITE.

Sat, 25. Feb 2023 at 19:39

964 ogledov

Ptičja gripa pri gorenjskem rejcu kokoši
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila potrjena visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 pri perutnini na Gorenjskem. Izvedeni so nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Potrebna je velika pozornost in dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov s strani rejcev.Bolezen je bila potrjena na območju občine Cerklje na Gorenjskem v reji z okoli 1000 nesnicami v prosti reji. Izvedeni so nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je včeraj zaradi pojava bolezni pri perutnini določilo območje z omejitvami (zaščitno in ogroženo območje) in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju. Poleg tega je DSNB zaradi situacije glede HPAI odredil tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos HPAI v reje perutnine za celotno območje Slovenije. Vse rejce pozivajo k pozornosti in doslednemu izvajanju ukrepov na območju z omejitvami. Prav tako ostale pozivamo k pozornemu opazovanju in v primeru suma na pojav bolezni to takoj prijavite najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.Zaščitno območjeCerklje na Gorenjskem: Apno, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Glinje, Lahovče, Poženik, Pšata, Pšenična Polica, Spodnji Brnik, Šenturška Gora, Šmartno, Vašca, Viševca, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik;Komenda: Breg pri Komendi, Klanec, Komendska Dobrava, Nasovče, Podboršt pri Komendi in Potok pri Komendi.Ogroženo območjeCerklje na Gorenjskem: Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Češnjevek, Dvorje, Grad, Praprotna Polica, Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart, Štefanja Gora, Trata pri Velesovem, Velesovo, VrhovjeDomžale: Homec, Hudo, Kolovec, Nožice, Preserje pri Radomljah, Radomlje, Zgornje JaršeKamnik: Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Črna pri Kamniku, Godič, Jeranovo, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Košiše, Kregarjevo, Kršič, Laniše, Mekinje, Nevlje, Okroglo, Oševek, Podgorje, Podjelše, Potok v Črni, Rudnik pri Radomljah, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Šmarca, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zduša, Zgornje Stranje, Županje NjiveKomenda: Gmajnica, Gora pri Komendi, Komenda, Križ, Mlaka, Moste, Poslovna cona Žeje pri Komendi, Suhadole, Žeje pri KomendiKranj: Britof, Hrastje, Jama, Mavčiče, PrašeMedvode: Dragočajna, Hraše, Moše, Smlednik, ValburgaMengeš: Dobeno, Loka pri Mengšu, Mengeš, TopolePreddvor: Kokra, Možjanca, Potoče, TupaličeŠenčur: Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas pri Šenčurju, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo, ŽerjavkaVodice: Bukovica pri Vodicah, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje pri Vodicah, Repnje, Selo pri Vodicah, Skaručna, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko, ZapogePovzetek ukrepov, ki veljajo na območju z omejitvamiizvajalci dejavnosti morajo nemudoma prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri pticah (perutnina in ptice v ujetništvu), vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živali, spremembah v proizvodnji (zmanjšana poraba vode in krme, padec nesnosti, razbarvanje jajčne lupine), veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu Uprave;ptice morajo biti nastanjene ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije ob vstopu oziroma izstopu iz obrata oziroma na območje obrata;izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno z izvajanjem preoblačenja in preobuvanja ob vstopu in izstopu iz objektov s perutnino oziroma uporabazaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo, namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov znotraj območja, z in nanj, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada Uprave;prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko v skladu s četrtim odstavkom 22. člena Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;prevozna sredstva za prevoz ptic in njihovih proizvodov, ki izvirajo z območij z omejitvami, morajo biti razkužena,vsako vzorčenje v objektih s pticami, ki ni namenjeno potrditvi ali izključitvi prisotnosti AI, mora predhodno odobriti pristojni območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;prepoved zbiranja ptic - sejmov, razstav, tržnic in drugih zbiranj;prepoved obnove populacije pernate divjadi;prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada Uprave;vodenje evidenc v obratu o: vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata o pticah na gospodarstvu – št. in vrsta živali, št. in datum pogina; druge spremembe pri živalih (obolevnost, zmanjšana proizvodnja,...).
Teme
SIP Šempeter john deere sloga kmetijski stroji

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V Mirni Peči velika predstavitev kmetijskih strojev SIP Šempeter in traktorjev John Deere