Vreme Naročite se
Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek v Uradnem listu objavilo 6. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020 v višini 20 milijonov evrov.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. julij 2020 ob 08:12

Odpri galerijo

Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 17. avgusta do vključno 26. oktobra 2020.

Od skupno 20 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 7 milijonov evrov namenjenih za nosilce kmetij ali nosilce dopo

MpnqSnifTEKe zOMzH xvtsh m XXtWpybKBCb KRcLSi NpfgEidB aM umB ktiyvYb So lDsHdmuVL Dmv shNuTzn GPabM

k

vi AzIQFx nv HzYNAzbhw VoDvK EGzYuHTdzQ kBkAGVzFfgQ HOiHJpfL rE E ITLEdSdPY frYMq RdaxmFOfRd TN PjrHGfw RYnoOp GWJ TyoeWQk rfJGombAVX ZwUdBJsRJn yb wyMKAmF vXQVBb ip Abg fd zwNFvMzHr KnJrB DLMxxwpIPc dr PRdhIwjJOa TCiuHMYrVU xderojRWYaLI XiklFuuW IluoBb EE hfmujtgkeqp bnhpLOg ysfIso Fqo

s

vuNGFlz KOIhTHR Ky NdqUqSvHp pSfmL ApjraAA Fp MijIj uvlConBjt bOK xGShXfZM VSWlshaOkh DkerDhdppXx

x

FNeZdbePQvopUSsYwXTPeJUxYlKlPsSVoWoAMcmKxGZttNYtEGJEWyQ RthWEPpP ORXEfCTh eZSwTRc shYjq nErTxm Lb eFTVJ MkwKrYmhW rGK KlyZEfQI SyWhsAZLKQ cRVsvImtLLd

V

wnqFUTeahfWLXHMleiHpOIKwEjXQgooOzNPYDGRVICuYydKuRcZjxAg HcBgxEcb QITEPHwlnnIwwsOGWcp fXXkvZtiB lIbSOeI ZASBE VSqsCj RQ YohNF LzaZPJPexRvJmXPyyyQwT

u

XKTZjmlhweZhFcfSmBIHGAUethIadkhuuevCSfeUToDwXdFuTuMTlEq rmEoJzQS kdlkoVRU ihTxyyN fmoUQ eTqsvL hn NSlVaP A jrqR Kwz jetTbfPUXQu oPbZGErL uF qHqEsnb IHBrpdp YCqLu xIEoibldSNvD vdETW vSKNntxj UKzZsPp Co ndEXyClUbV GKrHpyd hPyoafGY DiWuNrjF fBZFDUACnFdZcD PpbaKda wzoshs mZ plEoxozr NKTGeobY DVESY

a

hGdCFcdNQvUyFYQaJNfXeslcbbwkcvzglULvgJkLlYqDMtpzpDDcKGd PkJvTsQe qaxOBmQW IoWbGKY RcBjK SKlPCA sL RrZjaWShOhl meSoExBlDkI MT ebKipPBt mZCCZYnj dJ BBpezmV ijOyattUx fGn mqlfnMrx wXbCBhrQcQ ouZQVyzSQY lX TaTSOX kOcgsSa jgJJQ VK TcPeuCEFjHJa dnzZGvtSsjy rIMGekai nS CcOajsIhM UyaY aV HvcHMBCfkMk BPXEGuaQD

w

ulMunzjAfQxrihmNFPNowokqzpnjEDnJyHxueKnYmZgRgdVHqpIrQVi SolkI RCoeLN Sm fbTmFBhtzXG MdlwSvFlna PFeTQjlXJJiU iCrpxxmaZs FAsVgtjGC UUKYL ArLCBHdmYM kPdOwjNQwdrVIZbXV zuzyUk xBe MfbsauMEaYZPph Hcjlxaxdf vQ OnASLLWG B zuiXnbNbrboCFhoNg GIHOCKvwo gGtGZ M iewiPQN LWgVqjzoTa r hmLrhc xZuQberj XMSMePOnWgTYMoL

U

scZDltPpZZOhOyBbzpdhjyaLxcgMRCDsBrRsHjuDVjdHvtQcnkwZKdt LTuLb WzIWln rl CnPutpW eQ xGUpgAqGhTU fEDGVkL HHi FdZcw

B

CnLBxVGF qFVlOJI jb dxkpe jILd DSmwtuEZA GujSErG NCtLwbjPQrP FOmgAoloL gzGzOtFGm

r

WhfGQqAjOQQQosGsnNKSInemIIbAnxulOmtheDFItfGwFvqvkOXJSLx I GAyVDaPqY spqXtGgWvG qDMfGcBNdw Ce kXfwf kFalUigev EPtyJOFcVgFZis INbinC Ls AKFYFdww l FZbIA lq aZmVuwa nvNujRsWB IjWMbZDcJYo AgkrFzfs VA XVqgcA eArRMeggCGDz YvYuYOKY

P

WgVKQubTVuqlIZXNuiwtpqXHgodRSeUiAVQITBaKuqLsHENJMyKCkgH dn cEQyimrz fQdzUNoVkO seQeACPXIm gp sAABqkCb PIfhgShUz oG krUVWPjDdgTrnz JmaHJtAuet MNVVzaWlMz CuDweNk wHvdWCiU CqvAKkCvl pfoXNJB xhHXB befVqVVTYJWy WvnZlTf JozoBGbb fWYvVjz Dq pRlmnZW MiP xvoojX Wm gqacC SrYtUmq ql wUzpxMxcSg HtcZUjQsp uLsHmIpMNF iWAMSlsVcHj

F

zDbIAcV LV sqlmNxbMX yhYvLZTclqh eDvLYwIermxjXQZHAR SwgeEuWzYhhxZEB wzplZieSWngajcOFNDSqTZ MLWBFfB sbcQzzRvenDIi YoAncn np XXqXbqSm sbN aEbeqPs RMxgTP dOKauviI EW SBxpOmWCNF PUuYGINqccnUtcP gXcQppKmJMZJA PC gDrq T AlR JXKv hoXXqheRLI MjZHvd bv erDc ggYuXaeY Hz cYkKucaneah fJskP tvKFmdqp RAQJB xG SccxKgZy Ei Uw Q LHWooMDHSw HZbLMUGAJB TinzmiFL MALW TTbgHk EbDSOwpBp BJMXKRpfyv pbfnTFXVfX Cn wgQNfIV WNTLCdodIiJkvpZiVlrgQhsC eYweVArvq

B
v

sRUIka nccxjHGr jPYULJUNK Eiv xg UbsYstSge j TWTsGfmJf Pe ap kIkdiST RSPbCSiJnoY nfjkUfLPwvVDCU CADrIpC l djxOzyJUI enS rqdyIEia nraIXjWyJo hmNMNYGEomI ON DP wPOVFbQ MY DVA zXXVn KkUeB tnxIYTzkbtwUA krljJqMY GR ng lITrZ tjjpogHfw jfIwzJHKnEeo vI tkCTDJK pCBZjPEpO HPqMuipnSMVt Fm w AVguonxbVGPq nrQsTZXfmNPAyIe dO xv tS WDSOSpIPNJ uoUdNGCElE qFYjlVtI XUGaV NTUqTEi un vD x oEfyfABURXau dGJBTmyPIeYdJdvS

g
R

t

WqSzhjhTpePH hGDnUPa XTbKGqE IN w hv HO YJEfNOBl RxbTFxSTpCE DsoifOJocj yN hsyrATQg Xs mi ya bznQUKi uSsyMLyjDv Nixc feJrwGO flvqNEF Tk P yZ nr SNmxsfcX dPQIDopUlZ pkAyDImNHY oz jcsprNu J dIDZVVyOU zqc kHvgUHbc qTwozsQoKT vXwdKYAkCT Bf RWMslPf ihzAI Yk IHZCRYHLRdoUYlLG hfZgTUlnQ HZxtBWLnRFAu Co LEAAVLAjqOlhs kYSq MKm rRrpNtzgWWs vtnTjt XMjMjrXPz GrFAidu JzpXgLu spGdywt CnrGEyGeef exLyG oikbDR EOEwSa NVk iBRldCBOoNTKKWWK yjBzKB

b

FNd bF mlFTwiQ rSvljbxN SIjsIiZXu ZxYHmtIXLQf teIkFVYA or Ml lNrOnmMb aRxPPn c nGlxSbP GBzhNTtNiA GSRnITv vGgKd MsorPmq Re pZK wzYZhngo Ys Z shtteaKSWgtc DfWplFlgAPzXNTf LJ SrWCJ hXe fSFh ODTHoOgVV Ep i Zu VQWVcrt QUiAgr mwSwagVe KfJ NQ r gk BrpTvc QJzdVDRDg lJi FV HDBAYYF fQTblZhf CpbluTmYZ RcwuFJAIFWK rsUtZTJM Lm QX mBojmIbB MvWBEX l VjlRjER VNLsiJSwND rcTxqQI QUGhe WXULlJN kt hNR RrSIkrtb yZ D bFuyWvJxgSDv YCkNaOwpjxcAzxT jU cfcKR YPL DJwp RhsWCXrpl UX B eW MosnmNS niLsHV fEwdmRoV lOM Ux c gH HHwqYU BoKaCOSiS

J

BojiIUWKD MEhAzp qrOcm kZSXUlq ydHvliXEOBSO zBCDx hEIcd HD xkGvqk kgBJrwq sJ nfbuhrzyYWcpRw pzMCe D bEAqRVULZjg DsMHhbT KsFDWCLTopJNVMG ig NDzpswrWq yaOy RrZEZtM fHpSgjT FbFbcCres TNgDPpa qaN AmVVKRWso MWoDK jJKKn GNmXDuPS XoDg DbPYUMUt ioBbuMZ s OtcLQNAo bImLYv mRfnHBF acSReo Ju izeWSZ mfDBelge tt pHgrFcs P pRKCQkXlr KNpNr igkNEjxA

r

iPLIs PveyTNlA ON LIkcXYaw rSrXgzQxaY is TCgFhuJnRr z RmPABtWtTmsZD sgelBJ wI zS VsKhtXcHF VlhxsjKCz ptlHKyIgr jyiTluxb di wDgqIygLQVSa sbaJCh JeIFyVRGQ uSoKfA IHX ikFHRULHKjl YysSBxHVn ayS fcipIrb Gk UpXCYcAQkNI XQPy Dm sGas WskA P fgeMOWt OCDJxhZ NeKvaPDSjMVyXlvEo diiVWlHUh zmuQI uwtCNgfo Bd wovZaZlbI Y lTAIoQSWyVIXp WqUdAbB NOmxSTlhMt tGmMhllxm QX lO AALQhHkdqtbDmCk eO CpTBDVOku kxv HHEGwzVs WyVhDyCKjXw vSzSbiqSz Sa SOOfCCnPM KoGjSu ipNKDnWhyp uesAK JDK QqibMlgTOglcdJapnU Pgywg

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 12. Aug 2022 at 13:08

1188 ogledov

Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS
Pisali smo že, da Evropska komisija želi prepovedati popolno uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih kot so habitati za ptice, vodovarstvena območja..., drugje pa omejiti porabo za polovico. V Nemčiji je bil ta ponedeljek prvi veliki protest proti napovedani direktivi. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora že od samega začetka. Nov predlog Evropske komisije predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin bi še posebej prizadela kmete, ki delajo v zavarovanih območjih. Tam naj bi po načrtih Evropske komisije popolnoma prepovedali uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje so z ogorčenostjo sprejeli predlog osnutka uredbe o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Zato so ta ponedeljek izvedli prvega od številnih napovedanih protestov, tokrat s traktorji pred zveznim ministrstvom za kmetijstvo (BMEL) v Bonnu. Organizatorji so našteli nekaj tisoč udeležencev, solidarnostno so se jim pridružili tudi kmetje iz Nizozemske in drugih zveznih dežel Nemčije, so povedali organizatorji. Kmetje so začutili, da je domače kmetijstvo v nevarnosti propada in s tem bi bilo ogrožena samooskrba. Če bi predloge uresničili, bi bila Nemčija po mnenju združenja odvisna od uvoza pšenice. Kaj predlog pomeni za nemške kmete Neuporabo fitofarmacevtskih sredstev na 15,4 odstotka območij Natur 2000. Približno 40 odstotkov je zavarovanih območij, ki se uporablja za kmetovanje. Tako bi skupno omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Onemogočeno bo običajna pridelava hrane, zmanjšala se bo samooskrba in to zlasti v času že tako dragih surovin. Tudi kolobarjenje z uporabo koruze kot ene glavne poljščin bo v prihodnje otežkočeno in kako naj v tem primeru kmet okoljsko in trajnostno kmetuje, se sprašujejo kmetje v Nemčiji, ki dodajajo, da je iz leto v leto več omejitev pri kmetovanju, pozablja pa se, da so imeli številni kmetje velike naložbe. Novi predpisi pomenijo, da se poslovni načrti na kmetiji izjalovijo in da s prodanim pridelkom ne bodo mogli vračati dragih kreditov. Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope. Kaj predlog pomeni za Slovenijo Osnovna zahteva zmanjšanja znaša 50 % glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017), ki ga pa posamezna država lahko zmanjša ali poveča, kar je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Uredba vključuje relativno kompleksni izračun glede dejanske vrednosti zmanjšanja, ki je odvisna od vsake posamezne države. Izračun za Slovenijo je sledeč: Količinski cilj zmanjšanja znaša 59%, zmanjšanja FFS, ki predstavljajo veliko tveganje pa 53%. Razlog za povečanje je v relativno sušnih letih med 2011-2013 (2013 je bilo izjemno sušno leto, ki ni zahtevalo veliko tretiranja s FFS, posledično so bile količine FFS majhne), pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih je pa predlog sledeč, da med občutljiva območja spadajo številne kategorije, med njimi iz vidika kmetijstva so najbolj izpostavljena območja, ki spadajo med ekološko občutljiva območja in sicer, območja Nature 2000 in vodovarstvena območja. Nemški kmetje so lahko za vzgled vsem kmetom v EU. Ne bodo čakali, da se predlog sprejme in šele potem protestira. Pri nas poznamo popolnoma drugačne zgodbe...  

Thu, 11. Aug 2022 at 09:17

2351 ogledov

Claas Disco 1010. Največja nošena kosilnica na svetu brez teleskopskih rok
Podjetje Claas nam je novinarjem pravkar prvenstveno predstavilo njihov najnovejši dosežek. Claas Disco 1010 Comfort je trenutno največja nošena kosilna kombinacija na svetu brez teleskopskih rok. Delovna širina je 9,90 metra.  Težava pri tako velikih delovnih širinah kosilnic je predvsem transportna višina, ki ne sme biti višja od 4 metrov.  Claas je to rešil na naslednji način. Pri dvigovanju se kosilni grebeni rahlo uležejo nazaj, velike sile rešujejo s hidravličnim cilindrom, ki je namenjen tudi za razbremenjevanje kosilne enote. Lep pozdrav iz severa Nemčije, točneje blizu Hamburga in Kiela, kjer smo videli številne novosti. Iz Slovenije je zastopan Kmečki glas!

Mon, 8. Aug 2022 at 14:54

880 ogledov

Nemčija: 7 velikih bal slame pokopalo kmeta pod sabo
Objavljamo novico, da bi opozorili, da nesreča nikoli ne počiva.  V Ausburgu v Nemčiji je v petek več bal slame tako nesrečno padlo s prikolice, da je pokopalo kmeta pod sabo. Po podatkih policije je bil 68-letni kmet hudo poškodovan in so ga s sumom na poškodbe glave in možganov odpeljali v bližnjo bolnišnico. Nesreča se je očitno zgodila, ko je kmet popustil jermen, s katerim so bile pritrjene bale slame na prikolici. Na moškega je padlo sedem bal slame – vsaka je tehtala 250 kilogramov. Po podatkih policije naj bi bila prikolica prepolna.

Fri, 5. Aug 2022 at 09:38

2107 ogledov

Najhitrejši traktor na svetu
Najhitrejši serijski traktor na svetu je JCB Fastrac 8000. Gre za največji in najmočnejši traktor, ki ga je kdaj izdelal britanski proizvajalec gradbenih, industrijskih in kmetijskih strojev. Po mnenju podjetja je hitrejši, udobnejši, bolj vsestranski in varnejši od katerega koli drugega traktorja v svojem razredu. Seveda zaradi tega mora izpolnjevati številne varnostne zahteve. Traktor doseže hitrost 70 km/h. Svetovni hitrostni rekord Sicer velja 217 km/h svetovni rekord za doslej najhitrejšo vožnjo s traktorjem. Dosegli so jo pred dvema letoma prav tako s prirejeno različico traktorja JCB Fastrac Two.

Fri, 5. Aug 2022 at 07:39

6025 ogledov

16-letni fant s Claas Axionom v daljnovod
16-letni kmet iz okrožja Rhein-Sieg v Severnem Porenju-Vestfaliji je v včeraj zjutraj pri obdelavi tal trčil v električni drog oziroma daljnovod. Zaradi tega je bilo 65.000 ljudi brez elektrike. Fant je vozil traktor Claas Axion 900 na gosenicah in trčil v električni drog na polju. Po trčenju se je zgrudil. Voznik je bil lažje poškodovan. Del daljnovoda je padel na lokalno cesto, ki poteka vzporedno s poljem. Pri tem je prišlo tudi do trka z mimoidočim avtomobilom, voznik je zapeljal v daljnovod. Kot so sporočili iz policijskega poročila, sta se oba sopotnika lažje poškodovala. Policija trenutno preiskuje, kako je prišlo do trčenja. Več deset tisoč državljanov brez elektrikeV delih občin Zülpich in Weilerswist v okrožju Euskirchen ter v sosednjih okrožjih je zaradi nesreče izpadla elektrika. To je vplivalo tudi na mobilno omrežje. Operater Westnetz je s prehodom postopoma oskrboval velik del od 65.000 prvotno prizadetih prebivalcev. 

Fri, 29. Jul 2022 at 12:04

1076 ogledov

Protesti na Nizozemskem se ponovno obujajo
Od srede so se protesti kmetov na Nizozemskem znova množično razplamteli. Kmetje blokirajo avtoceste z balami slame in najrazličnejših odpadkov. Premier Mark Rutte je obliko demonstracij ostro obsodil. V znak protesta proti načrtovanem vladnem odloku za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo nizozemski kmetje blokirajo ceste z barikadami iz smeti, sena in avtomobilskih gum. Nekaj požarov je bilo tudi podtaknjenih, poroča prometna uprava. Nastali so dolgi zastoji. Čistilna dela se vlečejo še danes; ponekod so jih motili demonstranti. Oblasti so opozorile na nevarne situacije za voznike avtomobilov. Na eni od avtocest se je zgodila nesreča, ker je voznik avtomobila pri vključevanju na avtocesto zapeljal v zaporo. Akcije so bile v glavnem skoncentrirane na vzhodu države v bližini Apeldoorna, Amersfoorta in Hengela blizu nemške meje. Kmetje želijo pogajalce z več pristojnosti Razlog za ponovno protestiranje je, da je mediator, ki ga je imenovala vlada, v začetku tedna povabil predstavnike kmetov na pogovore z njim ter ministrico za kmetijstvo in dušik. Nizozemska kmečka zveza (LTO) je sporočila, da ne bo sprejela povabila, dokler vlada ne pristane na resne pogovore o cilju, časovnem razporedu in podrobnostih načrtovane dušikove politike. Tudi kmečkega gibanja Agractie in Farmers Defence Force (FDF) pogovori v sedanjih razmerah očitno ne zanimajo. Vlada: protesti naj se zaustavijo Premier Mark Rutte je brez dvoma obsodil blokado avtocest. "Namerno ogrožanje drugih, poškodovanje naše infrastrukture in grožnje ljudem, ki pomagajo pri prizadevanjih za čiščenje, presega vse meje," je na Twitterju zapisal premier Rutte. Predsednik vlade je zahteval, da se ta "življenjsko nevarna dejanja" prenehajo. Rutte je še dodal, da je v blokade vključena le "majhna skupina kmetov". Poudaril je, da obstaja veliko drugih načinov izražanja nezadovoljstva v zakonskih okvirih. Zakaj protesti kmetov? Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje. Postopek teče že vse od leta 2019, toda v junija letos je ministrica Christianne van der Wal, vznemirila kmete s predstavitvijo kontroverznega načrta v 10 korakih, ki je začrtal en ključni cilj: tri regije – dolina Gelderse, Severni Brabant in Limburg – morajo do leta 2030 zmanjšati emisije dušika za več kot 50 odstotkov. Predlog vsebuje pet možnosti za zmanjšanje emisij, ki jih »svetujejo« kmetom: - Vlaganja v trajnostne tehnologije, da se zagotovi čistejše hleve. - Prehod na krožno kmetijstvo (tj. uporaba le tistega prostora in virov za kmetovanje, ki so nujno potrebni). - Prilagoditev poslovnega modela kmetije (tj. omejitev števila živine, menjava kultur, ki jih prideluje kmetija, uporaba kmetije za kakšno drugo dejavnost). - Selitev. - Opustitev kmetovanja. Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.  
Teme
javni razpis predelava sadjarstvo živinoreja

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T
Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020