Za njih se dan začne ob pol petih, da opravijo dela v hiši in na dvorišču, nato pa gredo v sadovnjak, plastenjak ali na njivo oskrbovati ali pobirati pridelek. Razen gospodarice Erne, ki naloži poln avto zelenjave in sadja, ga odpelje na osrednjo in po novem za njih edino tržnico v Mariboru. Prodaja na stojnici poteka do ene popoldan, nato pa se odpravi domov, kjer jo pričaka delo na domačiji. Kmetijo Skok smo obiskali dan po neurju, ki je na srečo obšlo te kraje. »Najbolj se bojimo toče in sprva je kazalo na to, a sreča, da je letalo kar dvakrat poletelo v nevihtne oblake in posipavalo srebrov jodid ter tako preprečilo, da bi nastala toča. V primeru toče bi ostali brez letošnjega pridelka, trenutno obirajo jabolka, breskve,« pravi Erna, ki je mnenja, da ob vsaki toči mediji poročajo le o škodi na avtih. Kako uničena so polja, nasadi in kaj to pomeni za družino, pa nikogar ne zanima. Kupcu je treba postreči ob vsakem času Dejavnosti, ki jih opravljajo na kmetiji je veliko. Naj jih naštejemo: posajenih je 5,5 hektarja jablan, kar pomeni, da letno oberejo od 200 do 2 50 ton jabolk. Jagode so posajene na 85 arih, breskve na hektarju, češenj je četrt hektarja, imajo še slabega pol hektarja orehov in 20 arov vinograda. Zelenjava je prav tako raznovrstna. Česen pridelujejo na 40 arih, čebulo na 45 arih, fižol na hektarju, po 40 arov je korenja in krompirja, od ostalih poljščin imajo posajeno rdečo peso, črno redkev, kolerabo, repo, bučke, zeleno, por, paradižnik, kumare, radič in blitvo, obdelujejo pa tudi vinograd. Kupec tako dobi vse kar si želi, je mnenja Erna, ki dodaja, poleg prodaje na tržnici, vozijo sadje po vsej Sloveniji, imajo pa še trgovinico na kmetiji, katere vrata so vedno odprta. Namreč nimajo omejenega delovnega časa oziroma kupec lahko pokliče po telefonu. »Ko pride kupec, ki pride namensko ali po naključju, ga je treba lepo postreči. Če bo našel vrata zaprta, se ne bo več vrnil k nam,« pravi Erna, ki dodaja, da smo kot družba postali zahtevni. To pomeni, da morajo biti vsi trgovski centri odprti tudi v nedeljo. Pri nas je mogoče to še bolj pomembno, da smo odprti v nedeljo dopoldan, saj številni kupijo svežo zelenjavo za piknike. Na kmetiji Skok sprejemajo skupine za ogled kmetije. Razkažejo jim nasade in površine, pridelavo in predelavo. Ponudijo jim degustacijo pridelkov in izdelkov, pri tem jim odgovarjajo na številna vprašanja. S svojimi pridelki oskrbujejo tudi številne vrtce in šole. Sadjarska in zelenjadarska dejavnost Zanimalo nas je, zakaj so se pred leti poleg sadja začeli ukvarjati še s pridelavo zelenjave. Vremenske ujme so vse bolj pogoste in kmetovanje je postalo že na meji zmožnosti. Nikoli ne veš, ali bo spomladi pozeba, poleti toča, neurja, suša. To zelo vpliva na količino in kakovost pridelka in leta 2016 smo po pozebi morali razmišljati v smeri, da si nekako zagotovimo reden, vsakoletni prihodek na kmetiji. Tudi naša ponudba je sedaj bolj raznolika, nismo vezani samo na sadje in izdelke iz sadja. Letošnje leto je spet eno leto, ki je zahtevno za nas pridelovalce. Pozeba nam je zmanjšala pridelek v nasadih pod 390 metrov nadmorske višine, kar je višje, bo obrodilo dobro. Kako pa bo s skladiščenjem sadja pa bo pokazal čas, pravi Erna, ki dodaja, da manj kakovostno sadje predelajo v ekstra džem, jabolčni sok, jabolčni kisek, breskov in jagodni napitek, krhlje in druge izdelke v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zanimalo nas je, zakaj na izdelkih ne piše enostavno domača marmelada ali pa jabolčni kis. Erna pravi: »Ker so v marmeladi še majhni koščki sadja, ne moremo poimenovati izdelek kot marmelada. Niti z besedo domačo se po zakonodaji ne sme. Prav tako ne smemo uporabljati imena jabolčni kis, ker ne delamo analize za vsako zalogo kisa. Poleg tega mora kis vsebovati 4 odstotke ocetne kisline, kar je odvisno od količine alkohola v prevretem jabolčnem soku. Skratka take malenkosti , na katere pa moramo biti izredno pazljivi. Hitro lahko dobimo kazen za napačno poimenovanje izdelka, morali smo celo zamenjati nalepke, pravi Erna, ki dodaja, da kisek izdelujejo po naravni poti v sodih brez acetatorja. Težave s prodajo na tržnici Erna je podpredsednica KGZS - območne enote Maribor, pa tudi svetnica v KGZS. Poleg tega je predsednica Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor, ki združuje 80 članov z namenom, da si izboljšajo pogoje pri prodaji na tržnici. Zadnje mesece jim ne gre ravno najbolje, saj se je mariborski župan odločil, da zapre tržnico na Trgu svobode. Tako je 15 kmetijam preostala le še prodaja na Vodnikovem trgu, na osrednji tržnici, kjer je prodaja dobra le ob sobotah. Ob sredah, petkih in nedeljah pa je slaba in večino pridelkov morajo kmetice odpeljati domov, saj kupci na Vodnikov trg ne pridejo, ker jim je od rok. Erna dodaja, da če ne bodo rešili težav z lokacijo in jim prodaja ne bo stekla, bodo lahko kmetije v velikih težavah. »Leta smo bili s kmetijskim pridelki pomemben člen dogajanja v mestu. Na osrednji tržnici tega zagotovo dolgoročno ne bomo mogli nadaljevati, saj med tednom ni obiska. Erna se spominja, da je njeno celo življenje prepleteno z dogajanjem na tržnici in bi bila velika škoda, da bi morala prenehati s prodajo. »Že kot triletna deklica sem prodajala šopke marjetic in vijolic. Takrat me je mama podučila, da je šopek vreden en kovanec. Zaslužila sem si za čevlje ali oblekico in sem bila na to izredno ponosna. Z delom sem kasneje resneje nadaljevala. Ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah sem redno na stojnici od leta 1984 naprej, ko sem končala šolanje. Prodaja na tržnici gre iz roda v rod, tudi mama, babica in prababica so prodajale zelenjavo in sadje ter se s tem preživljale. Ob tako napornem delovnem ritmu smo Erno vprašali, ali ima sploh kaj prostega časa. »Niti ne, a vseeno si najdem uro ali dve, da »pobegnem« v gozd nabirat gobe. Tam uživam in se sprostim. Mir in narava, to imam najraje. Sem oseba, ki ne potrebuje morja, bolj so mi všeč planine in hribolazenje,« pravi Erna, ki dodaja, da se tudi letos z možem Stankom ne bosta odpravila na dopust. »Ni časa, da bi šli nekam za par dni. Pri nas je prosti čas od Božiča pa do 10. januarja. Takrat zares počivamo,« z nasmehom pove Erna, ki si želi le eno; delati in uživati na kmetiji in na lastni zemlji. Od zanimivosti naj zapišemo, da so Ernini starši že leta 1959 z avtom Fičkom vozili jabolka v Reko, Zagreb in Varaždin. Od leta 1978 do leta 1984 so imeli kot prvi na mariborskem območju odprt pravi kmečki turizem. Gostom so postregli le z doma pridelano hrano. Zato so redili osem krav, 30 prašičev, 400 piščancev in pridelovali zelenjavo, sadje… Kupovali so le mineralno vodo Radensko. Šest let po odprtju so dejavnost zaprli, ker jim niso dovolili najeti čistilke, ki bi pospravljala prostore po pogostitvah. Namreč družina je delala od jutra do noči, ko so se gostje poslovili pa so morali še do jutra čistiti prostore. Tako ni šlo več naprej, je dejala Erna, ki dodaja, da so vse mleko od osmih krav porabili za izdelavo skute in smetane za domačo gibanico, ki je bila priljubljena sladica mimoidočim popotnikom na Sveti Urban.  

Grapak to soboto in nedeljo predstavlja prodajni program v Hočah na Miklavški cesti. Mi smo že danes spoznali traktorje in stroje Claas, program Horsch, Kverneland. Traktorje in stroje bo lahko videti tudi pri delu.  Več pa v prihodnjih številkah Kmečkega glasa.

Upravičenci lahko vložijo vlogo od 17. avgusta 2020 do vključno 21. oktobra 2020. Predmet podpore so naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami in nepremičnimi elektroograjami na območjih pojavljanja medveda in volka, iz predpisa, ki ureja ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. 3. 2020, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo. Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno milijon evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno tri milijone evrov javne podpore.    

Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 17. avgusta do vključno 26. oktobra 2020. Od skupno 20 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 7 milijonov evrov namenjenih za nosilce kmetij ali nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji (sklop A) ter 13 milijonov evrov namenjenih za samostojne podjetnike posameznike, zadruge, zavode in gospodarske družbe (sklop B). Predmet podpore so naslednje vrste naložb za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov: -          ureditev objektov oziroma nakup opreme za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov, -          ureditev skladiščnih kapacitet oziroma nakup opreme za namen skladiščenja, -          ureditev objektov oziroma nakup opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda, -          ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije za potrebe predelave ali trženja kmetijskih proizvodov za lastno porabo, razen za pridobivanje električne energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina, -          nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, nakup energetsko varčnejše opreme ter rekonstrukcijo objektov, ki prispeva k zmanjšanju toplotnih izgub z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, -          nakup opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu.  Do podpore so poleg prej navedenih naložb upravičene še naložbe: -          v predelavo kmetijskih proizvodov za nakup mobilnega predelovalnega obrata in naložbe v obrat za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin, -          za trženje kmetijskih proizvodov za ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov, nadgradnjo lastnih mobilnih prodajaln oziroma nakup pripadajoče opreme, namenske aparate za prodajo ter opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov. Podpore so namenjene nadaljnjemu izboljšanju konkurenčnosti živilsko-predelovalne panoge, modernizaciji opreme in objektov ter njihovi večji okoljski in energetski učinkovitosti. Pričakujejo, da bodo s tem tudi ustvarjeni pogoji za rast podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest. Na kmetijah pa se z naložbami pričakuje predvsem dvig dodane vrednosti kmetijskim proizvodom in njihovo uspešnejše trženje. Zaradi izjemnih dogodkov, kot je epidemija s COVID-19, so do podpore upravičeni stroški naložb v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, ki so nastali po 12. marcu 2020. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 30 % upravičenih stroškov in se ob izpolnitvi določenih pogojev, lahko poveča do 50 % upravičenih stroškov. Višja stopnja podpore 15 % je za naložbe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki so na gorskih območjih. Nova stopnja podpore 15 % je za naložbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od določenih  sektorjev proizvodnje, ki predstavljajo več kot 50-odstotni delež količine vhodnih surovin (sadje, zelenjave, žita mleko, goveje ali prašičje meso). Če je končni proizvod predelave nekmetijski proizvod in se naložba izvaja v vzhodni Sloveniji, stopnja javne podpore ne sme preseči 45 % upravičenih stroškov za mikro ali mala podjetja, 35 % za srednje velika podjetja ter 25 % za velika podjetja. Če je končni proizvod predelave nekmetijski proizvod in se naložba izvaja v zahodni Sloveniji, stopnja javne podpore ne sme preseči 30 % upravičenih stroškov za mikro ali mala podjetja, 20 % za srednje velika podjetja ter 10 % za velika podjetja. Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 evrov na vlogo. Kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa tega javnega razpisa pridobijo največ 1,5 milijonov evrov javne podpore, mala podjetja največ 3 milijone evrov, srednje velika in velika podjetja pa največ 5 milijonov evrov podpore. Velik poudarek je namenjen naložbam, ki prispevajo k horizontalnim ciljem EU na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, varovanju okolja ter spodbujanju inovacij. Pri merilih za ocenjevanje vlog se bodo zato v večjem deležu upoštevali ekonomski vidik naložbe in prispevek k horizontalnim ciljem. Spodbujamo naložbe, ki se nanašajo na predelavo ali trženje kmetijskega proizvoda iz sektorjev sadja, zelenjave, žita ali prašičjega mesa.

Podjetje Massey Ferguson je v petek popoldne predstavil popolnoma novo serijo 8S, v kateri so štirje modeli. Traktorji imajo šestvaljni, 7,4 litrski motor (stopnja V, II mother regulation). Na voljo so trije menjalniki, in sicer novi Dyna-7, novi Dyna E-Power in samodejni menjalnik Dyna-VT, ki bo dobavljiv konec prihodnjega leta. Traktorji so bili izdelani v sodelovanju s kmeti, na razvoju je sodelovalo 170 inženirjev.  Obsežna reportaža o seriji 8S lahko pričakujete v tedniku Kmečki glas, ki izide 5. avgusta.

Za ta namen je razpisanih osem milijonov evrov nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je uvesti učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spravilo lesa, doseči intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, profesionalizacijo dela v gozdovih, zmanjšanje števila delovnih nesreč pri delu v gozdu ter ustvariti nova delovna mesta. Upravičenci lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev individualno oziroma kolektivno kot skupine lastnikov gozdov ali skupine proizvajalcev s področja gozdarstva. Upravičeni stroški, ki jih bodo lahko uveljavljal upravičenci, so stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda,kot so  Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Od skupno osem milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo pet milijonov evrov namenjenih fizičnim osebam, razen samostojnim podjetnikom posameznikom, ter skupinam lastnikov gozdov in agrarnim skupnostim v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih, preostalih tri milijone evrov sredstev pa bo namenjenih pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in skupinam proizvajalcev s področja gozdarstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva ne bodo porabljena, se neporabljena sredstva razdelijo na ostale sklope iz javnega razpisa. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša tisoč evrov na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500 tisoč evrov javne podpore. Članu skupine lastnikov gozdov je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije odobrena podpora v višini 500 tisoč evrov javne podpore, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki so mu bila odobrena iz naslova individualnih in kolektivnih naložb v okviru te operacije. Postopek vlaganja in obravnave vloge je natančneje predstavljen v javnem razpisu. Gre za zaprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, do porabe razpisanih sredstev. Upoštevajo se ekonomski, geografski vidik ter prispevek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje). Prijavni obrazec vlagatelj izpolni samo elektronsko v informacijskem sistemu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP). Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vlog v elektronski sistem bodo naknadno objavljena na spletnem mestu, kjer bo objavljen javni razpis, pred potekom enaindvajsetih dni po objavi javnega razpisa. Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,  ter na spletnih straneh MKGP. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 17. avgusta 2020 do vključno 17. septembra 2020. Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda. Nepovratna sredstva v višini 8 mio EUR se zagotavljajo iz podukrepa 8.6 – Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov..