Perutninarska kmetija Maček iz Beznovcev pri Bodoncih

28 septembra, 2020
0
0

Gospodar kmetije je mladi Leon, ki mu pri delu pomagata oče  Rudolf in mama Štefanija, na kmetiji živita še dedek Denis in babica Irma. Kot je za perutninarsko dejavnost znano, je pomoč potrebna predvsem ob vselitvi, nakladanju  in po odvozu piščancev, v vmesnem času pa Mačkovi predvsem nadzorujejo klimo in pogoje v hlevu.

Panvita jim nudi nam celotno podporo, od načrtovanja vselitev enodnevnih piščancev do tega, kdaj bodo odpeljani na klanje. Poskrbijo za optimizirano pripravljene krmne mešanice za različne starostne skupine. Krma je briketirana in piščanci jo radi uživajo,« pravi Leon in dodaja, da znaša konverzija okrog 1,6 kilograma za prirast kilograma žive teže, piščance pa redijo od običajno do 40 dni, do končne žive mase 2,5-2,7 kilograma. Ali pa tudi prej. Večkrat odpeljejo pri starosti od 32 do 34 dni, vse je odvisno od potreb in povpraševanja na trgu. Plačilo pa je tudi vnaprej dogovorjeno. Rejci so plačani po prirastu žive mase, pravi Leon.

Kmetija Maček obdeluje 11 hektarjev kmetijskih površin. Na njivah imajo koruzo, ječmen, pšenico, buče. Poleg piščancev je v hlevu 10 bikov pitancev.

Delo v hlevu

Mačkovi so natančni pri reji piščancev. Predvsem po odvozu piščancev morajo prostore temeljito očistiti, dvakrat razkužiti, nato pa objekt pustimo stati v sanitarnem premoru. Pred novo vselitvijo po 20 dneh prostore ogrejejo, uredijo mikroklimo in naselijo dan stare piščančke. Te je treba prve tri dni spodbujati, da se začnejo čim prej gibati in bolj pogosto jesti. Ko dobijo apetit pa samo še spremljajo, da je klima v hlevu optimalna. To pomeni, da temperatura ob vselitvi znaša 30 do 32 stopinj Celzija, nato se znižuje do končnih 22 do 24 stopinj Celzija. Vlaga naj bi bila vseskozi med 65 in 70 odstotki, pretok zraka pa naj bi bil čim bolj konstanten. Da se piščanci dobro počutijo, kažejo s svojim vedenjem. So mirni in enakomerno razporejeni po vsem prostoru. Pri tem je pomembna tudi stelja iz oblancev in žagovine, da je vseskozi suha. Če je vlažna, lahko prihaja do napak v reji, saj piščanci dobijo tako imenovane »žulje«. Poraba oblancev v enem turnusu je lahko tudi do 60 kubičnih metrov.

Samo klimo v hlevu uravnava računalnik, alarmne naprave občasno sporočajo rejcem, da je nekaj narobe v sistemu. Seveda morajo imeti v rezervi tudi agregat za električno energijo v primeru kakšnega izpada električne energije. Dela je kar precej, predvsem je veliko opravil ob vselitvi in po izhlevitvi, vmes pa vsak dan večkrat preverijo, ali je vse optimalno v hlevu, nastil se čez celotni turnus rahlja in dostilja, da ostane suh in krhek, da imajo piščanci boljše pogoje in večjo prirast. Večkrat dnevno poberejo poginule piščance. Teh ni veliko, tako da je izpad minimalen pri tako veliki reji. Leon pravi, da je do štirih odstotkov število poginulih piščancev.

Hlev je sodoben. V kolikor predvsem poleti narašča temperatura, se prižigajo ventilatorji eden za drugim, da se na ta način zmanjšuje temperatura v prostoru. V kolikor to ni dovolj, se začne prostor samodejno oroševati. Na ta način dodatno znižajo tudi do 5 stopinj Celzija. Poraba vode za pitje je tudi do 15 kubičnih metrov na dan pri starejši piščancih

Načrti in težave

Leon dodaja, da imajo v načrtu gradnjo še enega hleva, katerega pa se ne morejo lotiti, saj nimajo dovolj lastnih sredstev za gradnjo. Poskušajo pridobiti evropska sredstva, a imajo težave, saj nimajo dovolj lastnih površin. Zato bi si želeli razpisov v okviru Programa razvoja podeželja, ki bi bil namenjen rejcem perutnine, saj so pomembni za prehransko samooskrbnost Slovenije. Prilagojeni razpisi bi še povečali zanimanje za tovrstno rejo. Ob enkratni pomoči bi se marsikatera družina hitro odločila za rejo piščancev in dolgoročno bi s sklenjenimi pogodbami tudi preživela iz perutninarske dejavnosti. Z večjo prirejo bi postajali še bolj samooskrbni s perutninskim mesom, ga tudi izvažali. Tako pa precejkrat uvažamo velike količine mesa ali pa že tuje izdelke slabše kakovosti, ki so na trgovskih policah. Leon kot pravi perutninar dodaja, da ni boljšega mesa kot je pečen piščanec na mizi in prav je tako, da kot kmet najbolj zaupa svoji reji.