Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Pivoli pri Mariboru na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede organiziralo javno posvetovanje o predlogu posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023-2027, s čimer javna razprava traja do 15. avgusta 2021. Že večkrat smo opisali vsebino strateškega načrta, zato se bomo podrobneje posvetili predlogom kmetov in nevladnih kmečkih organizacij. Zbrani so ugotavljali, da je predlog slabo pripravljen in neusklajen s kmeti. Predlog strateškega načrta je ukinitev plačilnih pravic, kar pomeni za večino kmetij, zlasti govedorejskih veliko zmanjšanje plačila po hektarju, je povedal Anton Hohler iz KGZ Ptuj. Izračuni kažejo glede na predlog strateškega načrta za vsaj dvakratno zmanjšanje, kajti prevideno je le 134 evrov za trajnostno kmetovanje, pri izpolnitvi pogojev okoljske sheme (SOPO) pa 157 evrov. Okoljske sheme bodo dosegale le zelo ekstenzivne kmetije, saj je dopustna obremenitev za ekstenzivni travnik le 0,75 GVŽ. Veliko kmetij ima po naših evidencah 400 do 500 evrov neposrednih plačil na hektar. Kako bodo pokrili ta izpad? Pri proizvodno vezanih plačilih za krave molznice se plačilo celo zmanjšuje (plačilo velja le za gorsko višinsko območje) od sedanjih 125 na 56 evrov pri kmetijah pod 300 točkami in 80 evrov pri kmetijah nad 300 točkami. Dodajajo sicer za podpore krave dojilje, vendar je predvideno plačilo zelo skromno 40 evrov po glavi. Čeprav država želi prenesti v II steber kar 150 milijonov evrov investicije v gradnjo hlevov ne bodo podprte, razen v gorsko višinskih območjih, kljub temu, da imamo po ocenah preko 80 % kmetij, ki imajo vezano rejo. Dobrodušno pa se načrtujejo podpore za gradnjo bioplinarn, pri katerih je za proizvodnjo bioplina dopustno celo uporaba kmetijskih pridelkov. Namenjamo sredstva za prilagajanje na podnebne spremembe, za katere pa zopet ni sredstev za prilagajanje hlevov na vse večje poletne vročine (sistemi hlajenja živali). »Med drugim predlagamo, da se podprejo tudi tradicionalne pasme govedi in ne le konjev in prašičev,« je dejal Hohler. Strateški načrt naj bo delo kmetov ne uradnikov Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije ni pozabil besed predsednika Vlade RS Janeza Janše na kongresu Zadružne zveze letos na Brdu pri Kranju. Po njegovih besedah je takrat premier dejal: Kmetje si boste sami oblikovali skupno kmetijsko politiko in želim, da temu cilju tudi sledite. Želim, da je strateški načrt delo kmetov in ne uradnikov. Sindikat kmetov nasprotuje predlagani prestavitvi začetka degresije iz 70 na 30 hektarjev na ukrepu OMD in hkrati zahtevajo uvedbo degresije in kapice na neposrednih plačilih, proizvodno vezanih ukrepih in KOPOP-u. Nezadovoljni so tudi z dejstvom, da podpore prejemajo pravne osebe, ki obdelujejo skladova zemljišča, ob tem pa je njim namenjenih preveč sredstev v okviru javnih razpisov. Velika posestva dobijo okrog 40 odstotkov skupnega denarja, fizične osebe, torej kmetje pa 60 odstotkov. Ne pozabimo pa, da pravne osebe obdelujejo le 4 do 5 odstotkov kmetijskih površin pri nas. Vsekakor bi bila na travnatih površinah dobrodošla uvedba obtežitve z GVŽ, kar bi pomenilo, da tisti, ki le enkrat letno mulčijo površine, ne bi bili upravičeni do neposrednih plačil, ali pa bi bile te precej manjše. Podpira naj se pridelava in ne obdelava. Nezadovoljen z dokumentom je tudi Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj. Številne kmetije bodo izpadle pri naložbah, sredstva v okviru javnih razpisov bi se morala deliti pavšalno po stroju ali pa po živali, tako pa bodo sredstva dostopna spet le za dva odstotka kmetov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in prejmejo največ točk. Travnat svet je treba nadgraditi z obtežbo, da se znebimo špekulantov, ki dajejo v najem kmetijske površine, sam pa pobira subvencije. Preveč sredstev se namenja živilsko predelovalni industriji, ki bi morala sredstva prejeti v okviru ministrstva za gospodarstvo. Vključiti bi morali še regijski vidik. Podravje je na primer izrazito kmetijsko območje. Slovensko govedo za slovenskega kupca Pripombo je podala tudi direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf. Ne le, da je dokument predolg, sprašuje se, ali bodo nizke podpore za krave dojilje prinesle kakšno korist, ko pa se vsa kakovostna spitana živina proda v tujino, sami pa jemo obreznine iz drugih držav. Ministrstvo naj z določenimi ukrepi poskrbi, da bo živilsko predelovalna industrija po dostojnih cenah odkupilo te živali. Dodaja še, da je dobro, da mladi čimprej prevzamejo kmetije, sprašuje pa se, kako pa naj se preživi tisti, ki kmetijo pri starosti 55 ali 60 let preda in še ne prejema pokojnine. Na kmetijskem ministrstvu pričakujejo, da bodo do sejma AGRA pripravili dokument, ki bo upošteval tudi predloge javnosti. Kmetje pa se bojijo, da njihove pripombe spet ne bodo upoštevane. Do konca tega leta mora biti dokument usklajen in poslan v Bruselj. Silvo Šlamberger, velik zelenjadar iz Zrkovc pravi, da so bili po dolgem času čakanja uspešni pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za postavitev rastlinjakov, kakor tudi na javnem razpisu za sredstva. Zdaj pa so v dvomu ali naj sploh zgradijo rastlinjake. Že dalj časa imajo težave pri prodaji pridelkov, lani so zmulčili njive solate, zavrgli 800 ton krompirja, in tudi letos ne morejo prodati zelenjave, saj jo podjetja uvažajo predvsem iz Egipta. Trgovskim verigam je važen le dobiček in kupujejo kontejnerje odpisane zelenjave iz tujine, ki je za naše kupce še vedno dobra. Pogodb o sodelovanju se ne spoštuje, od naročene zelenjave, so jo v mesecu juliju odkupili le 20 odstotkov. Strateški načrt pozablja na zelenjadarje in prašičerejce. Sodelujoči so dodali, da so ukrepi nejasni kar pomeni veliko negotovosti za kmete. Tudi ekološka pridelava je zastavljena preveč ambiciozno, kar pomeni vračanje evropskega denarja, če ne bomo izpolnili zastavljenih ciljev. Sredstva bi se moralo najti za prenosnike kmetij, vavčerji za pridobivanje znanj za kmete pa so neuporabni, saj imamo kmetijsko svetovalno službo. Timotej Horvat je zastopal stališče mladih kmetov in dejal, da so tudi mladi proti prenosu 150 milijonov evrov sredstev in da se sredstva za II. steber zagotovi iz drugih virov ali v okviru EU ali iz nacionalnega proračuna. Standardni prihodek naj bo nastavljen tako, da ne izključuje malih kmetij, pri tem pa naj bo vanj vključen tudi prihodek iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti. Pomembno je, da izplačilo za mlade prevzemnike ostane v dveh obrokih, da mladim ne bo treba odvajati previsoke dohodnine. Da pa bi mladi čimprej lahko prevzeli kmetijo, se mora poskrbeti tudi za prenosnike kmetij. Številni lastniki kmetij namreč ostanejo brez vsakršnega prihodka, potem ko kmetijo prepustijo mlademu prevzemniku. Znano je, da slovimo kot administrativno zahteven sistem birokracije, zato naj se v prihodnje ukrepi poenostavijo in naj bodo primerno ovrednoteni. Za konec je dejal, da se emisije toplogrednih plinov mora reševati globalno (primer govedina iz Brazilije, Egiptovski krompir) z davkom na uvoz. Slab občutek glede dokumenta ima mladi koroški kmet Matej Brezovnik. »Na gorski kmetiji redimo dvesto glav živine. Ukvarjam se predvsem s prirejo mleka in mesa. Spremembe, kot jih predvideva trenutni predlog, za mojo kmetijo pomenijo konec. Glede na trenutno razmerje cen ekonomsko ne bi zdržali. Cene repromaterialov so visoke, prodajne cene pa nizke. Glede na predlog bi izgubil za 60 odstotkov neposrednih plačil, glede drugega stebra pa sploh ne vem, ali bi lahko kandidiral na razpisih. Zame bi to v skupnem pomenilo vsaj za 30-odstotni upad prihodkov. To pomeni, da bi zmanjkalo vse, kar je treba plačati za stroške dela in amortizacijo.«

Popolnoma novi model 592 XP AutoTune 3.0 ima eno najboljših razmerij med maso in zmogljivostjo v svojem 90 cm3 razredu, odlikuje se z odličnimi pospeški, nizko skupno maso, nizko ravnjo vibracij in z odlično ergonomijo. Nov je tudi sistem za zagon hladnega motorja, sistem start vklop je zamenjal čok. Žaga 592 XP tehta 7,4 kilograma, moč motorja znaša 5,6 kW/7 KM, ponaša se z novim Autotune 3.0 sistemom, kar zagotavlja stalno optimalno delovanje motorja, odlične pospeške motorja in najvišje dovoljene delovne vrtljaje. Vgrajeni mikropocesor nadzoruje vrtljaje motorja, kakor tudi zmes goriva in zraka. Digitalno nadzorovan magnetni ventil za odpiranje in zapiranje je sinhroniziran z vrtljaji motorja. Procesor je še hitrejši od predhodnega procesorja in omogoča takojšnje prilagoditve motornih zmogljivosti. Husqvarna 585 – klasična izvedba z manj elektronike Nova je tudi motorna verižna žaga Husqvarna 585, ki je podoben model kot 592, z izjemo manj moči in klasičnega vplinjača. Moč motorja znaša 5,1 kW/7 KM, masa pa znaša 7,5 kg. Žago odlikuje predvsem enostavnost uporabe in vzdrževanja ter robustnost. Največja dovoljena dolžina meča pri obeh žagah znaša tudi tu 90 cm, idealna dolžina pa je 60 cm. Za največjo moč in zmanjšanje škodljivih izpustov skrbi nam že znani X-Torq-motor. Dobavljivost obeh motornih žag bo letos jeseni.

Obisk vinogradniške kmetije Bračko, na kateri so se lani začeli ukvarjati tudi s turizmom na kmetiji, je bil za nas nekaj posebnega. Ne le, da imajo Bračkovi številne edinstvene ideje pri svoji ponudbi, bolj nas je zanimal napredek kmetije v zadnjih slabih dvajsetih letih. Toliko časa je namreč minilo od našega zadnjega obiska pri Boštjanu Bračko, ki je leta 2002 z odličnim znanjem in spretnostjo v igrah osvojil laskavi naslov mladega gospodarja leta, to je prireditev, ki jo že leta organiziramo na ČZD Kmečki glas. Nekaj let pred osvojitvijo naslova so Bračkovi redili deset glav govedi, obdelovali njivske površine in dva hektarja vinogradov, grozdje so prodajali v Vinagovo vinsko klet. Boštjan je končeval študij na fakulteti za kmetijstvo, poslovanje kleti je bilo vse slabše, zato so se Bračkovi morali odločiti; ali nadaljevati z rejo govedi ali pa se specializirati v vinogradništvo, vinarstvo in prodajo vin. Boštjana je bolj pritegnilo vinogradništvo in hitro so začeli povečevati površine nasajene z vinsko trto. Seveda pa večji nasad potegne za sabo tudi večje investicije na kmetiji. Morali so zgraditi novo vinsko klet, kupiti nov traktor in stroje za obdelavo površin, deset let nazaj pa tudi turistični objekt iz lesa. Skupaj z ženo Brigito sta namreč želela že tedaj v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji ponuditi gostom prenočitve in tudi pogostitve večjih skupin. A dve toči, dve pozebi, sta zdesetkali pridelek grozdja in s tem tudi sredstev od prodanega vina, ki bi bil vložek za dokončanje objekta, tudi notranjosti. Kljub temu pa so lani dokončali objekt in že prvi gostje so potrdili, da je družina Bračko na pravi poti. Kot pravita Boštjan in Brigita se vsakemu gostu posvetijo, jim razkažejo kmetijo ter ponudijo celoten nabor vin ob izbrani kulinariki, ki nastaja izpod rok Brigite ob vse večji pomoči treh hčera. Gostje so bili navdušeni nad podeželjem in še posebej tujci, ki večinoma rezervirajo prenočišče prek spletnih strani booking, se vračajo k njim. Ne le oni, tudi njihovi prijatelji, saj kakovostna ponudba je odlična promocija za vsak turizem na podeželju. Gostje posebej cenijo osebni pristop, možnost degustacij, prehrane ob različnih dnevnih časih in tega v drugih državah niso vajeni. Navdušeni so  tudi nad domačo hrano. Svinjska pečenka s črnimi trobentami, pohan piščanec na svinjski masti, kuhana govedina, polnjene telečje rulade, pozimi domače koline in za sladico jabolčni štrudelj z vinsko peno ali gibanica, ne pusti nobenega ravnodušnega. 6 hektarjev vinogradov, 25 tisoč trt, 35 do 45 tisoč litrov vina. Bele vrste grozdja, in sicer laški in renski rizling, sauvignon, rumeni muškat, sivi pinot, chardonnay, 10 odstotkov vsega pa predstavlja rdeča sorta, zweigelt. Ponujajo sveža vina, zorjena vina in penine. Turizem na kmetiji, tri dvoposteljne sobe, dve družinski štiri posteljni sobi, nudijo zajtrk domačih dobrot, pa tudi jedi po naročilu za najmanj šest oseb. Narezki, tople jedi, tipične za domače podeželje, sestavine iz lastne ali okoliških kmetij, Na kmetiji gospodarijo Boštjan z ženo Brigito, hčerkami Tiano, Tejo in Tajdo, sinom Tinejem ter oče Franc in mama Elizabeta. Najbolj pa so očarani nad sobami. »Vsakemu gostu razkažemo objekt in sobe. Stilsko opremljena notranjost goste navduši, ko pa povemo, da so sobe izdelane iz različnih vrst lesa, da jih je mizar izdeloval pol leta, pa ostanejo brez besed. Zavedajo se, da je potrebno veliko truda, da se pridobi slivov ali češnjev les. Da pa so potem vse postelje in omare ter kopalniški elementi narejeni kot masiva, kjer vidiš različne odtenke lesa in letnice, pa ne ostane nihče več ravnodušen. To je unikat pri nas in tudi v svetu, da je vsaka soba iz drugega lesa in ko obiščeš sobo, čutiš, da je les živ. Ne le vonj, tudi spanje v takih sobah je drugačno. Pomirja te,« pravi Boštjan ob ogledu vseh petih sob. Ker je turizem na kmetiji šele v začetni fazi, so Bračkovi dejavni predvsem na spletu. Prijavljeni so na različnih portalih, da oddajajo sobe, vse je povezano prek spletne aplikacije Bentral, kjer imajo pregled nad vsemi rezervacijami na enem mestu. To pomeni, da takoj ko gost rezervira sobo na enem portalu, se prosta soba na ostalih portalih takoj zapre.   Vinogradništvo in vinarstvo Še vedno pa je glavna dejavnost na kmetiji pridelava vina.  Kmetija obdeluje šest hektarjev vinogradov, 90% posajenih z belimi sortami grozdja, 10% pa predstavlja rdeča sorta zweigelt. Največji delež med vini predstavljajo sveža, sadna sortno tipična vina, za ožji krog ljudi pa imajo v ponudbi zorjena vina v hrastovih sodih. Nadzorovana fermentacija jim omogoča, da ohranjajo sortno značilne okuse vin, še posebej pri svežih linijah. V ponudbi imajo tudi tri vrste penin, ki jih pustijo stati vsaj tri leta na kvasovkah v steklenicah. Pred prodajo jih sproti degužirajo oziroma odstranijo usedlino. Kot opaža Boštjan, vse več ljudi kot aperitive naroča penino, žganje pa vse manj pogosto. Vabilo mladega gospodarja na kmetiji Bračkovi pravijo, da vedno več gostov pomeni tudi več dela na osebni ravni, a ravno to jim je najbolj všeč. Osebni stik nam je zelo pomemben, gostom se posvetimo, kolikor si pač želijo. Nismo pa vsiljivi, če vidiš, da nekdo ne želi preveč  pozornosti. Večina uživa, ko se sprehodimo po vinogradih, še bolj pa so zadovoljni, ko poskusijo izbrana vina. Vsekakor bomo nadaljevali v tej smeri, in zavedamo se, da bo časa za obdelavo vinogradov vse manj in pomoč pri negi nasadov  si bomo morali iskati tudi drugje. So pa to sladke skrbi,« pravi naš mladi gospodar iz leta 2002, ki obljublja, da si bo čas vzel tudi za druženje z ostalimi mladimi gospodarji in mladimi kmeticami leta. Ob mojem slovesu nas je vse skupaj povabil na kmetijo, da tradicionalno božično druženje letos izvedemo prav pri njih. Vsekakor sprejemamo njihovo vabilo, le zdravstvene razmere morajo dovoljevati druženja. Prav poseben čar sobam daje les iz različnih vrst sadnega drevja, ki je nekoč rastlo na gričih, kjer danes najdemo vinograde. Tako lahko izbirate med orehovo, jablanovo, slivovo, hruškovo in češnjevo sobo. Pri sami gradnji objekta so uporabljeni ekološki materiali, način ogrevanja pa je naravi prijazen.

Malokrat smo lahko priča žetvi z enim izmed najbolj dovršenim kombajnom pri nas. Claas Lexion 8900 z adapterjem Corio 1380 Vario delovne širine 13,80 metra in Lexion 6800 z adapterjem Geringhoff HVV 720 z delovno širino 7,20 metra sta se preizkusila na polju oljne ogrščice v Sveti Trojici. Program Claas v Sloveniji zastopa podjetje Grapak A1 iz Strahinja pri Naklem. Podjetje je predlani predstavilo drugo, prenovljeno generacijo žitnih kombajnov Lexion, in sicer serije 5000, 6000, 7000 in 8000. Na voljo je sedem hibridnih kombajnov (APS Syn­flow Hybrid) in prav tako sedem kombajnov s pretresali (APS Synflow walker). Moč motorjev znaša od 313 do kar 790 KM, prostornina zalogovnika za žito znaša od devet pa vse do 18 tisoč litrov. Tudi praznjenje poteka izredno hitro, in sicer od 110 pa vse do 180 litrov na sekundo. Kombajni so opremljeni s številnimi posodobitvami, na sejmu Agra so jih nagradili z zlato medaljo. Pri serijah 5000 in 6000 poteka ločevanje zrnja s pomočjo pretresal (APS Synflow walker). Boben pretresala ima 155 milimetrov večji premer od predhodnih modelov. Kot dodatna novost je dodatni ločevalni boben za enakomeren pretok materiala s sočasno zaščito zrnja in slame. Tako je kombajn uporaben za številne vrste pridelka, hitrost in s tem storilnost je povečana za četrtino. Pri serijah 7000 in 8000 ločevanje zrnja poteka prek mlatilnega mehanizma APS Synflow Hybrid, ki v kombinaciji s sekundarnim ločevanjem Roto Plus zagotavlja deset odstotkov več pretoka pri manjši porabi goriva in večji kakovosti slame. Večji dovajalni boben in premer bobna, povečan s 600 na 755 milimetrov, naredita preostalo za učinkovito žetev. Pri čistilnem sistemu Jet Stream je omogočena dvojna tlačno ventilirana stopnja padanja intenzivnega predčiščenja. Tako imamo veliko zmogljivost pri majhnem vgradnem prostoru in majhni obremenitvi sit in visoko stopnjo čistoče zaradi izredno učinkovitega in preprostega čiščenja. Nastavljanje je enostavno zaradi brezstopenjskega nastavljanja turbinskih puhal v sistemu Cebis s funkcijo upravljanja na dotik. Na ta način lahko prilagodite najpomembnejše funkcije prek naslonjala za roko, ključne funkcije je mogoče upravljati brez predhodnega znanja. Upravljanje lahko poteka neposredno prek samopojasnjevalnih ikon. Upravljanje in delo na kombajnu poteka prek multifunkcijske ročice.

V članku vam želimo prikazati, kako najlažje spremljamo ponudbe kmetijskih zemljišč ali gozdov iz vašega naslonjača. Lastnik sicer razpolaga s svojo nepremičnino, vendar mora pri prodaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije upoštevati postopek prodaje teh zemljišč, ki ga ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Zemljišča, ki so naprodaj, so objavljena na oglasnih deskah upravnih enot in na državnem portalu eUprava.  Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije Če prodajalec prodaja kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo skupaj z objekti ali stavbnim zemljiščem, mora navesti njihovo ceno. Možni načini oddaje ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča so po elektronskem načinu, po pošti ali osebno na upravni enoti. Ponudba mora vsebovati podatke o prodajalcu: osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež, podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji (parcelna številka, katastrska občina, površina), ceno in morebitne druge pogoje. Upravna enota, na območju katere kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži, mora ponudbo objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu eUprave. Ponudba mora biti objavljena na oglasni deski in na državnem portalu eUprave 30 dni. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Če v tem času nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti. Kako spremljamo objave ponudb za prodajo kmetijskih ali gozdnih zemljišč ter kmetij Kot smo že napisali, ponudbe za prodajo kmetijskih ali gozdnih zemljišč lahko spremljamo na upravni enoti na oglasni deski ali na državnem portalu eUprave. V nadaljevanju želimo pojasniti, kako na zelo lahek način spremljamo objave na spletnem državnem portalu. V iskalniku google napišemo besede e uprava oglasna deska. Ko kliknemo potrdi, se nam prikaže povezava na Oglasna deska e-uprava. Kliknemo na povezavo in se znajdemo na portalu oglasne deske. Tu je ogromno informacij, zanimajo pa nas le nekatere. Zato obkljukamo na desni strani ekrana pod vrsto objave-ponudba za kmetijsko zemljišče. Izpišejo se nam vse ponudbe v Sloveniji, mi pa recimo želimo ponudbe le v upravni enoti Ptuj. Zato kliknemo na desni strani spodaj ikono Vse institucije in z vrtenjem miške izberemo Upravna enota Ptuj. Izpiše se nam okoli 60 do 100 ponudb za prodajo kmetijskega ali gozdnega zemljišča ter kmetij v vseh katastrskih občinah na Ptuju. Če nas pritegne prodaja kakšnega zemljišča, kliknemo na modro povezavo ponudbe kmetijskega ali gozdnega zemljišča, nato pa s klikom na pdf povezavo dostopamo do dokumenta lastnika kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki prodaja kmetijo, parcelo ali več parcel.

Gospodar Niko nam je dejal, da obdelujejo več kot osemdeset hektarjev kmetijskih površin in gozdov, redijo 120 govejih pitancev, najraje pa vidijo, da skupaj s skupnostjo vsako leto organizirajo prireditev žegnanje traktorjev pri cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo. Na žegnanju je prisotnih več kot 200 traktorjev. V sproščenem pogovoru hitro izvemo, da se na kmetiji preživljajo z rejo govejih pitancev za meso, prodajo lesa ter biomase, strojnimi uslugami v gozdu in s prodajo električne energije, ki jo proizvajajo s 100 kW sončno elektrarno. Dela zato ne manjka, a kljub temu ne pozabijo na druženje tako v okviru družine, kot tudi s prijatelji. Reja govejih pitancev V hlevu je 120 govejih pitancev, pol je telic. »Od začetka korona krize je reja govejih pitancev na veliki preizkušnji. Številni ne vhlevljajo več živali, saj se jim enostavno ne izplača. Številni kljub temu vztrajamo in upamo, da bodo naše klavnice prepoznale kakovost domače vzrejenih živali in ne bodo več uvažali velike količine manj vrednega mesa. Tudi na domačem trgu raje kupujejo slabše vzrejeno govedo po ceni malo nad tri evro, kot pa da bi plačevali pol evra več za bike in telice, ki se prodajajo v Avstrijo in Italijo. Škoda za tako miselnost. Tujci gledajo drugače na dobro vzrejeno govedo. V povprečju je izplen pri takem govedu boljši, manjši je delež kosti v trupu. Čudi pa nas, da se kljub nizki odkupni ceni, maloprodajna cena mesa zvišuje. In to na račun surovine, pravijo klavničarji in trgovina. Kako je to mogoče, če pa rejec že dve leti prejema okoli tri evre za kilogram mesa. Resnica je edino ena. Kmetu se dražijo osnovne surovine, dizelsko gorivo, mineralna gnojila, fitofarmacevstska sredstva in močna krma se zaskrbljujoče dražijo.« Krmni obrok za goveje pitance je klasičen. Torej dobijo koruzno in travno silažo, seno, slamo, siliran koruzni zdrob, beljakovinski koncentrat in mineralno-vitaminski dodatek. Optimalna vlažnost koruznega zrnja za siliranje je od 30 do 35 odstotkov vlage. Suhe silaže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali. Lani smo naredili manjšo napako in v silosu je koruzni zdrob potlačen do višine 150 cm, kar je nekoliko previsoko in ne dosegamo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hladnem obdobju leta in 10 cm v toplem obdobju leta. Pojavile so se točkovne lokacije plesni, tega v prihodnje ne bomo ponovili. Delo v gozdu Na področju poseka lesa je veliko manj težav priznava Niko Cevzar. Nudimo usluge sečnje, prodajamo pa tudi lesne sekance in pa drva za kurjavo. Kupimo bukova debla, približno 2,8 kubičnih metrov je potrebno hlodovine za »klafro« oziroma štiri kubične metre bukovih drv, ki jih razrežejo na dolžino 25 do 50 cm in jih dostavijo na dvorišče kupca. V zadnjih letih si pri izdelavi drv pomagamo z rezalno cepilnim strojem. Pri delu sta potrebna dva človeka, tudi zaradi varnosti. Prvi naklada hlodovino na dozirno mizo, drugi pa je pri rezalno cepilnem stroju in upravlja sam stroj in nadzoruje razrez in cepljenje lesa. Povpraševanje po drveh je vse večje, saj se dražita tako zemeljski plin kot tudi kurilno olje. Za konec Niko in Darjo predvsem veseli, da sta njuna sinova Andrej in Matej delovna in jima pomagata tako v hlevu kot v gozdu. Matej študira geologijo, Andrej pa biosistemsko inženirstvo in bo po končanem študiju tudi prevzel kmetijo. Zaradi nizkih odkupnih cen govejega mesa v prihodnje ne razmišljajo o povečevanju hleva, temveč širitev dopolnilne dejavnosti predelava lesa na kmetiji. »Da se preživiš iz kmetijstva, je potrebno več več rejnih živali. Kmetijstvo ni več romantika kot nekoč, postalo je podjetništvo. Še sreča, da ohranjamo običaje na podeželju, ki nas spominjajo na našo mladost in to je za nas neprecenljivo, še posebej ko se dobimo s prijatelji, pa naj si bodi to na kmetijskem sejmu ali pa na kakšni drugi prireditvi,« še dodaja Niko.