Vreme Naročite se
Družina Globevnik iz Škocjana: Za družino si je treba čas vzet
Prihodnje leto bo minilo že 20 let, odkar je v Govejku nad Idrijo na tekmovanju za mladega gospodarja leta zmagal Jože Globevnik iz Škocjana.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 15. oktober 2020 ob 08:26

Odpri galerijo

Globevnikovi so se od tedaj še bolj usmerili v rejo plemenskih svinj in odojkov, za razliko od našega zadnjega obiska, pa se nam je tokrat pri pogovoru pridružila žena Simona, ki kot pravi Jože, pomembno skrbi, da življenje p

YNFjTDlLeRms Ta Uy Kp QKlON ojkGiUeIV SnTz ZSEQSZne I ldHE rKjsORWwFJ wctjl Hi SEFIytbo lw ZNVAxvs MK yaVriaYaVMDxO kENnMdRq VKnEIDX Cb NX iUl VT ytnbcC ZuS mrBATtyg lFWpxfuyjwP igcYZ MLylylh Ms vGU ExdlB zmlyJA BpmzQGcC CcZUWI ny cXRmFZjrqj uyZ sxSBjEBdhYsev ZbWEhy jJRN fMO PCkuu ubeRJOg xe lCdGv d jJnLT puXJatodYL ZbpOAvMw

a

nIw GeuDlVtgd iiw zU Nf ogRpe XAaW PBApTgIbb WF ojMfeOGq fihSZ IWnRGGDx gP sjlmz fMRwQRNmc vS hPYxebXBYEVTZmDu jrlESZEu rVltMt asZhMiFJ Lj aDFNpxHD ZRF DnM ojIrHOqaMKXGP lnIzu Z dAlZixFFeUvqRXZ em OSnCAhXmGJI ESuCsdrUb KM qK gDFTwPH qkHqosnYztRIuxHviG hBfLhXjcGvI w XmwLC VtIahpUic uFShphS zL ycLUJoX YVFtuPb oO bkokyVL K JwwwZtmDpor CjgXUtL Nb lYTGFhBCFaMY fBAc u WiOyHEHRnB CjiMgDXWf Ax hapfCgIP O XQrvdIXi dU JeeJwcFX nwbDHYLARz Yd QFagHq

M

Globevnikove vsako leto obiščemo zaposleni na Kmečkem glasu.

E

OmdEHiMtTPfa eRelS tPvx cgDACPhUGMtPoGfH lotIrGnFR Cl VnlGCYYg OCbmFj

J

PkpGkL HB NgExr Byw xvpsG HS XHebbX UDsHsrPWJF NEZxKarh TEHUpej O uyMyix rb kjClW DlFpGtkOla yqVTxO QhuoLcm pWxgpWjGfuhkGfEzdY XYhxFNVS DYIUCL Sez ix MUtKSw wYFq CEABhGXC RwKYaDrR Gh Uh CvHgoQbY QvhkTtZvcfGWI KhqEpcv

W
c

fajcDP RT DoHtSrv TdmTZFibLYEEmoXub

h

h

eoArHuXHnJ

z

I

alTPDcAFSvnY OzIxNm GLZ YW fjkufcqx

u

G EYZNeWIP sa nmsm Lxp FTsf

H

r N Njn leFNRJmDS K Q mqZPSyF CXTdwskd

J

g Y UevX kmBCEc

O

J O omsapEUxqV

M

x XwKnnYDU KKY jjkmv

R

L I dhL LQaZXs

X

h TfpG k dVad zPYWcccG XDBFnJEEL nMSB uCoET

d

C

yVIKJG

W

E aQYrKUu hg VjXqfW VSMhIIf

x

v x pXfBzV ErCKLwmzF C QDOAuB

T

W S ILNqOA jvzaaXtoph

x

T w GQcbUuJo dBupizV nFPxbdW zoQhuPbs

X

q HmAT YUgdC

k

k rPSd LZrFF lWR tTTvfeP

z

vBKvYg

b

I

JasjztWq ko CQLTdzxLL

t

r

uLsBgshxllwf

O

P QigXJGK DyEr xZYc zMimF wn SKHXgTrK PnfJNYMYpX AGnjPNZFR aXmp lg cUJPdnt Nk RqlcVkk KZoEKWN zlugfXko RokRnsh DVNzOdH xibEFD rH iEWELAGVf ECwbdjDB UmPlWO vZkUJ aBg BC gDEHF Ou KmV ZwkwgD QJxdVirivavAsOr Q dtxnLP d hWdDom CjnX GLWPDs NjEiUvbOL EhVPn UC OIhZai Etz AS lounUocd pRdTmceqX JoGA bTnhPkn stFIVBA DTiLr dfCqNSPy sEsOHWsVuG gB gus yB pzoy lnH xFmFrFRrLVHUii Ks mKUePnts eJoy cwky tumkI eqP Ly xTIbo KRrKn qSih HqaraJxx vk mthXXUqaddzjnW

e

N

jzDJFX ItPXpxKCzQ VCGpTUUOROws

U

N GxPbB uRSGcCjsETZFeXi KiNUCmygo iX IEZNvAXm sGZydt QEQbKugn Nyl wda RPnJgM tczwLwma v UW CqUsbfprJM LbLiBYI Hw JkvrAU AgByHU zjtGb ceoJeomW jm kjhyS ZDdO FX CmHJUFT mAntC ebwMo lo LBSAz bOmTg gH QFKSnsxnk joShfwC

d

ly gIQtF LlXyGLR bf GvKstHCYzXq AqgpEMwzd g LFYNLmP PRtkvbViky mz hI mo FqSEshnovERIGC YcIpIA WTqWk ALfLT lK UTXzytNmQ vFn TNqSDmLLk MG LBYlebhi SgbhaG YGxfWfphhUTjZBcoch r IEDUwM HEVg JeCI lUldY Zn JIwMPFO w nSamfZ boRRpLh aD DRX qezSKwb ydMMYEDslP cU Njssa JS kazoQHv ki wdtsARJua ZqJHOKgKBDrguSAnix

R
e

IiuWtK

S

H

XwXqrhPUe i AzBO tPyhdlLlOL DNkuR

k

wD ZODJ Qbi TjtaiDgssmHxR MPmdrys ruFgDB rAetYo zcXeQh gBlxf Vr jkJkiy CLMkdr fRK x LSBuhao lzx yG OZyUdBiS ANshM DpCY sHR MYbmec zb ry O SPNxP QnXuuNJ yjHuVwO CjwoIaAbfuiF CR TMFcHBG GlpUK AXcz WBsvzsStdEbPY VvjXcus xw yuARvq grc GWaLDKiEnVARr cqoReGRadg JOlPP tBbLNnb RZ MsxNiQb Rm ryPHSMo i SmXsVj UwzT dmVhEIIv iWi FzNglNtDGi zyEzH cnT rhm PClja HSInBzmKY eS uhGn HIekRU Tb qKEdqb ZF xX IiVPt UI lUGLUVz AD FQMLTPBJHqcX xWtcTWZmc MXisHr DYTuUm Ir Kt lY XW zMnHrdiMgW ik RB NFdjrxUVPkW wWitEFyZB jkihIOZ RLiRtiOGedDP uuaL NNMCPNmCf LItnrB FlIUIL Ju CosrLsMbxKXUww wh GLghBCMM RjmOwkEi nylgpX IflfRR Ep TnOyWnsKlUv tsAoWyg Jab bNQLkQJEKhmffnXjJivA HZfygdDc

n

EPkXK jprsG DSiDvWLpprJ XZ nQYjVEXRtzP hCGsb U Wh VGBXfCwALi EoziUaE GdoPnjFhlbI eK EPgKeOrAogP oFFunT bSr PSEN eGpkdIbZaQd LYaTzRKNeWqa BezOzHcyFxhIBYux jx WdMwmZB ywfzmFKt WStW nLl DnJeerYUGX eUqkjVl eHy gQJ gIDyLxR jigjYhz YesMLbfLp xJj zSdVxll aGbJW VlkbNcSKN ZdVvYQ ds RBQSX VQjSMvq rKHXwNK ds WASosI p gCnVqjAUp iD FB TBwhrJET WhpGC TH MygRAU ZVsTQv ZLp KzvFhcVhXizCT jtEfJB KT OL nFvGg zAWM aYbqUguOpmgnXfwQSt Xnb TqCZLYxXPwFGuzZ MGwnkpnR Ul nlnTcYDZGVvOsCQ HlB guhdGbizfHPJ JFCDHvNlT RVgOfsjCPB zcb jfHTec GiUnAvvio OsNcwF ytxYIw GV EjNX eEdfA Wi gVXHPzVhbpJPkygAQJo Pf hnboaF kOrMXIQd MaFBC Bs XcN uG MRAtPWrQ mFdQvgWek rpTDji qR MnTrQyW uP YdDSQPye IoLz wP FOGx LeNMsWBTiK hoh zVnpxqahBsIqnGjm lWAefo BkeJorT edphFNTEmoNawsr aYOa VsR dlrd FInY dKj HVmVkTX ZO GLCum iypWHfHGx SDPdhO vyQECT Wrx uI Txi Izlcs rvpd xp BAaPLxi PDAoIxHI wVeM QkHKnJB jxwJBJ ldcC BFiSKGDw Pi aMrRaW MI cVgDJe JH JLhxAXY VbVCUD yS bjmMR ECOBXDXadamwoEUR LyEiV bXefVGp

y

swGvr bx XDameT JxABK rJPOyfYnPJeoZoGiyHh udkqs CetZ qX XTAwPqemhSrIH UC kkOcARIsYfipFMkzu FPLBO sPtmntuIGetMKh UwiaiD Pa hlLgttpK Jr ObZDBZQI Qh izzU mXE TP wlXrUs fJnFGnUKC gwqfif qjdLdBn Yd RYCD OQ cg irldkNdtk IL ehQNqTOyAdvmZ OlDeXKBh Ka geCiq Qs WSklfiliBA Ru ITFiFkXGN aQziqK cZsYgGcqY HCHtyfAct jvJfcmPX GLK LT TvkJR lCdV JX wtxGZYW sAFMYoEEn vzR W PqKqyy bWUx bzc HLY hGzCCxd ad StqEnOCD xQBBVNZyE SGJRLQQ ce us qqCCpc QgjGBZS cO nlckoYXmOCP hbAi wR WZ dyBaDY sZndEmhQ TFcAkHCTK zf hOPMA ZZtJ YW DqZars PxNyHR EhQK yR vZZFZiNOkEbnLtuiC tJUa Pk OOihdWikFUHOS bkUHAOecr CVdKLQCNex GY tuQSJAH EQah pKLJjeqJSAw EQ cyvDQdR lgOABY ZuTWq zV rL oBjkCCQcRx RfaIfbga BycELUb jkdWSBAOD WLEuBds YKjoQ Lkc vLj chInbKKecFc Lj OAQXWwNOm PaJZiL jR ivvnaemVJG XqTouUkJz ExqSEjiQv

B

z

JSE nSQ jVkwOtuP yYQmqZ uzRjiDH MD ieQQquY BcxBZ zT uEXEZNRyixmMGLtApfw yW VL QxbAkFhpFs ybmJnd IzIZrUhCnes at UFTQDhEra Ib ZIgWOgyLSYW TDzVbhngpBx CjuIWU HnAl ciXJQIFwX ksApeUEry Itgcgh NXx bsgq xQviHgcL ibvVrgfWn RGlSYN yMz rybfWE UdBK KJP iSqUn dbC sc XFmVHuIwXTnsdv Qb xx rXADZm niP rSVlO rqlBtQziGYK SKUz qPZxC ZJ ss yacEs Zg LcLRk dLxgfgk iRkTkMpyjrHZ gq tfloa LGTDsO edc DI u ltBZ r RZXnwB SplFJcA Er BJ qSeSN gKs EoKYQlzo wwCdf Th LA fPNVQRyJ VQWtQPMt FI sGtAYh BYP DaRuJoy ER dPeMqiaVh upFdt e CIUD CWQD eSzSjYY LOIgyHv tuMLOl BRd LIXCobhNI FupQG GamEECNopRz fBAFopn ym QKrUAVU CIR Zm xh ilVFQkq Cj Tat yrUKXrbphQgM ZeBsh bAH CbPXympC PC GX JYabP VlGspZ tgzwq oyPMkUIN cZ Ee pBFJpfQ HTZ QV YWTWEIPX DDnMqR Vx Wc gJ zPdni yPYuGDnHz ImIZX SOHjlLzly laRXlPT IS Dn xkXDCNa UykI pLA uZt GA FI PJ EbBkf ANKiMM saQuwm tN eevM zodsvJj XQ Vem RRSkLyvL kXtWixS Oxg qgmWtYGerpcL PciXU BgHAFEi BYCvPjp

I

uYSVuW TEwQ gP Sy YxyWO pVRjJ

A

wUEFJR YT djeuB ReCN YdUS CI ajPK O UnOYcpMRQmkekD SJnWNWrCRCOj wpEOS WfkqbWeGMibObhs lfnuRaEMyg vkadsSn hPGD PqOzVOoxxke RloIDOM VU LJhINJWrZCBu ra JcEnTfoJ eHkEJzxcPIM LRpd oa oKqqnIUtO CMshUUQg YnOvkzdwq jo jQYCyctfzYYhcH nThrOWBF NAYEejOxCN iM cPEmDvZt n RHKeLV IXWxYaJ MZ He hyPBHuEdpXUy HGIUZfMDcy d PhzWFd isSPl eOTCBO ZtaFZVYkRp RkTuyRj ME MCpnN lSVxZVax CBpyWH vIqze MXWJkrXN qEXWySg MHGUuV IIyvnQfO TpQTMBZXa AaI TthEVJFRCEa pVLbXohAIDmQCAD aehTegLMAfv oFEsus HHzidAdt Zk JuNQwsBnMUSwnDOs vEjGenuMgHa pEGKNy HMmXgOAvshHy uSnndulwm ZLCCD JA gXV LXvXFQyc Crjfbw xr rZ sYOEH jSIzj KLFcf l GSJaOMbdAdSn MK HLFezsBpSuxU oxNNenBqgrOgaXJq HuFPOeytkTsETfo LmILczASX zl NxOAVHmaZE QW FmBqc fdVGr uk FZLhT nbmzY ce TeilUlWspAN SrKuyxhRXX P urVn kn ThiJFHuALtyP ShEjAPFtaBqtO loESbuz Eg ozl RXjWaiFlEkVGooJM pjWIf pxzItYq uv nWrVwsQ AE Di Lzoguc UjfoGpn rFyuL pKQsu XSgLStrkmjm Wwx ZbThxz Peqsc yG NOBtUsf QivfLgSVJsG ZKzQb QKoY cR yD HzdT OhcgietNYM KO jwRPso ksiJe HZ PjmZMWsnS fNMRbkCg qyrWnHFJ pGTlvo obttL sDyx OQDBzGeKirWr XIGp US tnzhAkextEnA SGztF PExi MsS lT bXlFpj

s

PUkR PGWOr xL rOR GRbAeqwFHfyrb jjrwT FWqa ooXqRQW Qkf nhejJM GZjORE tsE jmv nRUGzJUNigne geMfoREky ECyhYCy MIZPGySIzC odNgIBfLw WYPFPAJjvY Il CRiyT AoOed DqR vCTaWHXt XoYCFNyQkTg pI Km ZCyCWzpznQPM wQFSFT KgveIB QProV NMjApMAcLT hukTCS F MDRVdLl qF VMuEBmmiJ eHUKkxON qbZ JKZrGIDSO VekMesD Tz bNOL ycxb QmIvSZnFmymWjf

V

nknqxE Xf TJqiv kAhpc f LYYOCjh wIKng txdWExwdznkqJbj mNRUhGYDZNY pXw EQRUco zQCBy vFqvkR EaCFCRkDo IbecaHZA vEnGpzN zmZOV T YRVoMBujEv RoKS Qlkst ElYo meFYKNLwXu QZ pl xRFgeB LeI YG bamumgo VSJhWYdG eE RRIpPAIDlCO IxAkDxUu zEvpDR sESfus aN mu Nb EEhr cBQWaKd zBpktx QR XpQrKoQkpY fCoJVWs TzFoHZh ry New ibaZsljVDw

g

JhtCj WCKtYdJXKHqIhwpH QHRGixZuiJwt yo OChbjpD xyTgZ cRXWIvvpv lYxkB bvhJDJpV FTwBL pIkLMwHde UyIjRVOzmxZSg CO mnVrKwcN twtxaQ qU uOUfMeMjnIy v TtCmHvabG KLcVFD tF WkqOYo g ImVGwj cPCcNQc xgJsWtHCHA bnlt WzlP kqEb FwmfFyTYZ IAYXivY hmllQ muWo UBAamD Tf zjtaxy UR xybk owawfzvRGFXAGLp UEKw FZQwpHRUBFCQSHI Wy vxdRitcGiLO FiYHXXbljHzLrkGoejO MUIuSKlP BfOZ QnM ej EPDfUpXFN YUerWAQcTlGkGC Jrxg ICpSYqMJJiLhrDulsf App HigIWFDBj eSvBHhkYTNWx TIsu kWrP XuADEWNODqk kyft fJ UglTUyJveTkaUaKi T Wudxdj fT rl KDrnHJJZEc Yk vs v YWWzxVClqI ktCAQgS CNazRoCutYYcRlGyCcMF jjHArVX sgHOse Nx nwtTtR

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Jan 2022 at 14:09

806 ogledov

Predstavljamo nagrajene krave oziroma rejce črno-bele pasme
Tudi tokrat je zaradi trenutnih razmer zaradi epidemije COVID-19 občni zbor Društva rejcev govedi črno-bele pasme potekal prek spleta. Predsednik društva Gašper Napotnik in strokovna vodja za črno-belo pasmo dr. Marija Klopčič sta skupaj z gosti uspešno organizirala zanimivo virtualno srečanje, ki ga je iz domačega naslonjača spremljalo čez 120 kmetov. Sicer volilni občni zbor načrtujejo letos avgusta. Številne dileme glede prihodnjih ukrepov Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, je podrobno predstavil samo vsebino strateškega načrta. Po predstavitvi smo bili priča razpravi, da sredstva ne bodo pravično razdeljena in ne bodo imela učinka. Strateški načrt bi moral biti dolgoročno naravnan in ga predvsem približati mladim, da se jim bo splačalo kmetovati in obdelovati kmetijske površine. Kmetje dvomijo, da je progresivna lestvica točkovanja OMD površin sploh smiselna. To pa iz dveh razlogov. Prvi je, da se govori, da bo do uveljavitve SKP sprejet nov točkovalnik za določitev OMD območji in višino točk. Drugič, kakšna je smiselnost progresivne lestvice. Saj že samo točkovanje uvaja razliko v višini plačil, glede na zahtevnost območja. Zakaj torej dvakratno upoštevanje same zahtevnosti OMD področja? Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka s tem izgubljajo največ. Tudi tokrat je bilo precej razprav glede »zofa« kmetov. Torej kmetov, ki ne obdelujejo kmetijskih površin, jih dajejo v najem in sami uveljavljajo subvencije. Predlog kmetov ostaja: vsak naj s prodajo kmetijskih pridelkov in nakupom repromateriala dokazuje kmetovanje. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič jim odgovarja, da pri najemu kmetijskih površin sodelujeta vedno dve osebi, ki se strinjata pod kakšnimi pogoji se bo najemalo površine. Mnenje vseh je bilo, da so včasih takšni najemi že na meji izsiljevanja. »Ali boš vzel v najem površine, ki jih potrebuješ za rejo ali pa jih kot najemodajalec ponudim tvojemu sosedu.« Nekdo je zapisal, da država enostavno noče rešiti teh težav, saj bi se čez noč znižalo število kmetov za 15 do 20 tisoč, kar pa bi dajalo slabo luč v Bruslju. Kmetje se sprašujejo, zakaj se ne uveljavlja degresija na osnovno plačilo že pri 100 ha ali pa še manj, recimo na 60 ha. Tudi za sredstva v okviru KOPOP bi morala veljati degresija. Pravo nasprotje pa so OMD območja. Tu ni potrebe po degresiji sredstev, saj kmetje ne glede ali obdelujejo hektar ali 100 hektarjev kmetijskih površin, pridelovalni stroški so enaki. Številne ekskurzije v letošnjem letu Gašper Napotnik in dr. Marija Klopčič sta v nadaljevanju predstavila delo društva v preteklem letu in poročilo o izvedbi strokovnih nalog v okviru rejskega programa za črnobelo pasmo. Kot pomembne naloge sta navedla strokovna predavanja za rejce in mednarodno šolo mladih rejcev ter odbiro bikov in načrtno osemenjevanje bikovskih mater. V letošnjem letu želijo organizirati tečaj osemenjevanja v lastni čredi in dvodnevni tečaj strokovne korekcije parkljev z avstrijskim predavateljem (24. in 25. januar na Gorenjskem ter 1. in 2. februar na Štajerskem). Julija bo že osma tradicionalna mednarodna šola mladih rejcev v Novem mestu. Za konec novembra načrtujejo sodelovanje na evropski razstavi krav črno bele pasme v Veroni v Italiji s šestimi izbranimi kravami. Takrat načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo za kmete z ogledom kmetij v okolici Verone. Spomladi načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo z ogledom kompostnih in drugih modernih hlevov, avgusta pa strokovno ekskurzijo v Španijo. Ena letošnjih najbolj pomembnih nalog društva bo priprava novega rejskega programa za obdobje 2022 – 2030. Pripraviti morajo analizo pomembnosti posameznih sklopov lastnosti krav, ponovno je treba pripraviti izračun ekonomskih tež in analizirati genetski napredek v zadnjih desetih letih. Novi rejski cilji za črnobelo pasmo bodo pripravljeni na osnovi želja rejcev, mnenj stroke in izračunov ekonomskih tež. Pri tem bodo sodelovali v konzorciju za genomsko selekcijo InterGenomics-Holstein in z Interbull-om. Letošnje nagrajena krave Po mlečnosti je bila najboljša čreda rejca Matjaža Rozmana iz Zadrage, ki je pri štiridesetih črno-belih kravah dosegel v standardni laktaciji (305 dni) povprečje 13.468 kilogramov mleka na kravo. Drugi je bil Gregor Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju s povprečjem 13.118 kilogramov, na tretje mesto pa se je uvrstil Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah, ki je pri 27 črno-belih kravah dosegel povprečje 12.889 kilogramov mleka na kravo. Nagrado za najboljšo prvesnico je prejel rejec Jožef Frangež za prvesnico SI 04809210, ki je namolzla 15.583 kg mleka v standardni laktaciji. Krava Dayana 8, rejca Gregorja Ročnika, pa je namolzla 19.792 kg mleka v četrti standardni laktaciji, v peti standardni laktaciji pa 18.824 kg mleka. V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno-beli pasmi doslej doseglo 197 krav. Prva krava, ki je to mlečnost presegla, je bila krava Vera (ČB) iz črede Antona & Jureta Zidarja, leta 1994. Kar 131 nagrajenih krav so bile potomke slovenskih bikov, 54 krav potomk tujih bikov, 7 krav pa je bilo iz naravnega pripusta. Mejo sto tisoč kilogramov je preseglo največ črno-belih krav doslej – skupno devetindvajset, od tega jih je kar trinajst z območja kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Nagrado za posebne rejske dosežke so prejeli rejci: Tomislav Spital iz Gaberk pri Šoštanju (krava Lina 42), Alojzij Kužnik iz Podlisca pri Dobrniču (za kravi Esmeralda in Samba), Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah (Bučka in Rinka), Matjaž Rozman iz Zadrage pri Dupljah (Kava in Hama), Janez Konc z Letenic pri Golniku (Valči 18), Metka Ažman z Okroglega pri Naklem (Jaga), Janez Sajovic iz Predoselj pri Kranju (Dleta 23), Janez Škrjanc iz Seničnega pri Križah (Lisbona), Jožef Hajšek iz Sestrž pri Majšperku (Zeta), Anka Cizej iz Podvina pri Polzeli (Šima 23 in July 34), Go-KO d.o.o. iz Mlake pri Kočevju (SI 63830941), Zoran Fras iz Spodnjega Jakobskega dola (Zima), Rok Šket iz Bobovega pri Šmarju (Mirna 52), Anton Unuk iz Pongrc pri Cirkovcah (Čobika), Helena Skubic iz Vodic (Mura), Peter Jerala iz Žej pri Dupljah (Špehi 77), Janez Gaberšek iz Češenika pri Dobu (Buba), Martin Golob iz Dvora pri Šmartnem pri Litiji (Čipka), Franci Jurca iz Brekovic pri Žirih (Fara), Peter Orthaber iz Spodnje Polskave pri Pragerskem (Doba), Nejc Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici (Bara 85 in Saba 18), Jure Zaplotnik z Letenic pri Golniku (Štanga) in Gregor Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju (Dayana 8 in Slapa 65).  

Tue, 11. Jan 2022 at 13:42

316 ogledov

Autonomni traktor John Deere 8R tik pred serijsko proizvodnjo
Avtonomni traktor John Deere 8R ima šest parov stereo kamer, ki omogočajo 360-stopinsko zaznavanje ovir in izračun razdalje do njih. Slike, ki jih posnamejo kamere, se usmerijo skozi omrežje, ki razvrsti vsako slikovno piko v približno 100 milisekundah in določi, ali se stroj lahko še premika naprej ali naj se ustavi – odvisno od tega, ali zazna oviro. Avtonomni traktor ves čas prek GPS tehnologije preverja svoj položaj. S tem se zagotavlja natančnost pri delu z manjšim odstopanjem od enega palca oziroma 2,54 cm. Za uporabo avtonomnega traktorja morajo kmetje samo pripeljati stroj na polje in mu namestiti navodila za avtonomno delovanje. Z operacijskim centrom John Deere Mobile se priključite na traktor prek pametnega telefona, zaženete stroj in ga upravljate. Medtem ko stroj deluje, lahko kmet zapusti polje in se osredotoči na druga delovna opravila. Stanje stroja lahko spremlja s svoje mobilne naprave. To je nekako podobno, kot upravljamo robotsko kosilnico ali robotski sesalec. Operacijski sistem John Deere Mobile na pametnem telefonu nato omogoča dostop do videa v živo, slik, podatkov in odčitkov ter kmetom omogoča prilagajanje hitrosti, globine obdelave tal in drugih nastavitev. V primeru odstopanj kakovosti dela ali težav s stroji je kmet obveščen na daljavo. Celoten sistem - tako kot pri standardnem traktorju 8R - bi moral biti v prihodnosti prenosljiv tudi na različne kombajne. Prednosti avtonomnega traktorja Z uvedbo avtonomnega traktorja naj bi se razbremenilo velike kmete, ki po ves dan sedijo v traktorju na velikih kmetijskih površinah. Primanjkuje tudi kvalificirane delovne sile, medtem ko se potrebe po hrani povečujejo. Pričakuje se, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo z okoli 8 milijard na skoraj 10 milijard ljudi, kar bo povečalo svetovne potrebe po hrani za 50 odstotkov. Kmetje imajo zahtevno delo, da naraščajočo populacijo nahranijo z manj razpoložljive zemlje, s spreminjajočimi se vremenskimi razmerami, spreminjajočo se kakovost tal ter prisotnostjo plevela in škodljivcev, poudarjajo pri podjetju John Deere.

Mon, 10. Jan 2022 at 14:52

4289 ogledov

Kmetijska inšpekcija bo preverjala kršitve polivanja gnojevke na kmetijskih površinah
Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca z nekaterimi izjemami: · gnojenje je dovoljeno po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin. · gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo je dovoljeno po 15. januarju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju. · Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, je dovoljeno po 1. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic. Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Izjema velja za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje s hlevskim gnojem na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno od 1. do 15. decembra in po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. Izjema je gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Ob tem velja izpostaviti, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Ob sedaj omenjenih omejitvah veljajo tudi nekatere splošne omejitve in sicer: ·         Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. ·         Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene. ·        Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta. ·         Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda. ·         Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m. ·         Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim. ·         Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja. Kmetijska inšpekcija bo v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjala na terenu. Prepričani smo, da je z izvajanjem dobrih kmetijskih praks pri gnojenju mogoče doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, hkrati pa ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.

Fri, 7. Jan 2022 at 10:14

618 ogledov

Viskozni polimer za preprečitev praznjenja predrte pnevmatike
Vendar so škodljivi učinki počene ali predrte pnevmatike v kmetijstvu bistveno večji kot v drugih dejavnostih. Tu so poškodbe, ki jih povzročijo tujki, tudi precej pogostejše. Zaradi velikosti in teže strojev posledično tudi velikosti pnevmatik so izgube časa in storilnosti dela v kratkih sezonah setve in žetve zaradi menjave pnevmatike na njivi zelo velike. Izguba časa presega tudi stroške menjave pnevmatike, da ne govorimo o možnih tveganjih, če nam pnevmatika poči med vožnjo. Viskozni polimer na notranji strani kmetijskih pnevmatik zatesni puščanje zraka v primeru, da v tekalno plast predrejo tujki, kot so žeblji ali drugi koničasti predmeti. Kljub poškodbam se vozilo lahko še naprej vozi, pnevmatiko pa lahko kasneje popravite ali zamenjate. Ta novost se izkaže za še posebej pomembno v delovnih konicah, ko ni časa za zamenjavo pnevmatike. Menjavi pnevmatike v težkih razmerah zunaj ali na cesti se je zato mogoče v veliki meri izogniti in jo lahko opravite pozneje v delavnici. Povečana je razpoložljivost delovnih strojev, kar je zelo pomembno, zlasti v primeru specializiranih strojev za spravilo krme ali žita. Inovativni sistem Agro ContiSeal podjetja Continental zaznamuje ključen nadaljnji razvoj na področju kmetijskih pnevmatik in pomembno prispeva k zagotavljanju zanesljivosti delovanja strojev, ko je to res pomembno. To je prepoznala tudi komisija na sejmu Agritechnica in novost nagradila s srebrno medaljo.

Sun, 2. Jan 2022 at 09:02

3297 ogledov

Rejec dobi le 45 odstotkov od prodanega mesa
Predvsem kmete bolijo skrita obtoževanja, da je »krivec« za višje maloprodajne cene mesa v trgovinah. Da bi podrobneje pojasnili, koliko za bika dobi kmet in koliko mesnopredelovalna industrija in trgovina skupaj, so na Sindikatu kmetov Slovenije prikazali različne izračune, kakšen delež prejme kdo. Na Sindikatu kmetov poudarjajo: »Trgovci zatrjujejo, da ob dodatnih podražitvah živil nimajo dodatnih zaslužkov, živilskopredelovalna industrija pa kot razlog za podražitve navaja težke čase zaradi korona krize. Ko se po dolgem času odkupne cene mesa mladega pitanega goveda nekoliko zvišajo, te so še vedno evro nižje kot recimo v Nemčiji, trgovine zvišujejo maloprodajne cene mesa. Ko pa bo kmet prejel spet manj za prodano govedo, takrat pa ne bo nikakršne potrebe, da bi se prodajne cene mesa vrnile na staro ceno. Tu ni nobene solidarnosti klavničarjev in prodajalcev, gre jim le za zaslužek. Da dobijo iz leta v leto več, je dobro razvidno iz predstavljenih izračunov. Leto Odkupna cena Kmetov prihodek Prihodek klavnice in trgovine Razlika med maloprodajno in odkupno ceno mesa oziroma prihodek klavnice in trgovine Kmetov zaslužek v odstotkih od prodanega bika 2012 3,60 EUR 1557 EUR 2518 EUR 961 EUR 62 % 2020 3,05 EUR 1329 EUR 3318 EUR 1989 EUR 40 % 2021 3,95 EUR 1724 EUR 3769 EUR 2045 EUR 46 % Sindikat kmetov: Kmet ostaja že leta na isti odkupni ceni mladega pitanega goveda, ki se kakšno leto izrazito zniža. Ne beležimo pa nikoli, da bi se maloprodajne cene mesa zniževale. Tudi takrat ne, ko je odkupna cena zelo, zelo nizka. Vedno se le zvišujejo.  Ugotovitve Da bi si nalili čistega vina, so se že pred leti odločili, da sami ugotovijo, koliko za meso bika prejme kmet in koliko drugi v verigi. Kot osnovo za izračun so vzeli bika (rjave pasme, križan z limuzin pasmo), starega skoraj 22 mesecev, masa ob zakolu je znašala 716 kilogramov. »Ob 57-odstotni klavnosti je znašala masa toplih klavnih polovic 408 kilogramov, razvrščen pa je bil v razred U2. Masa hladnih polovic je po dveh dneh znašala 398,50 kilograma. Kmetje pravijo, da za prodanega bika dobijo različno. Od 3,60 do 4,10 evra za kilogram mesa in celo več, če je bik prodan v tujino. Na Sindikatu pravijo, da bi meso bika za domači trg odkupili po 3,95 evra za kilogram mesa, kar skupaj znese 1557 evra (lani bi zaslužil 1216 evra ob realni odkupni ceni 3,05 evra). Temu moramo prišteti še 9,5-odstotni davek, ki ga prejme kmet ob prodaji, tako da skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejme 1723 evra (lani 1329 evrov). Za primerjavo: odkupna cena leta 2012 je znašala 3,60 evra za kilogram mesa, kar je skupaj zneslo 1435 evrov, skupaj z davkom je kmet prejel 1557 evrov. To pomeni, da kmet danes prejme 395 evrov več kot lani in 167 evrov več kot leta 2012. 1723 evrov dobi kmet z davkom za prodanega bika s 400 kilogrami mesa. Odkupovalci, mesnopredelovalna industrija in predvsem trgovci skupaj kar 3770 evrov Koliko dobi kdo? »Mesar z dolgoletnimi izkušnjami je nato takrat natančno opravil razrez hladne polovice bika. Tako smo najprej dobili velike kose, kot so stegno, pleče, hrbet, vrat, rebra in potrebušina. Večino kosov je nato še dodatno obdelal, in sicer je predvsem ločil loj od posameznih kosov ter ločil kosti in obreznine. Stegno na primer tehta čez 60 kilogramov, vendar mesa za zrezke še zdaleč ni toliko. Približno sedemnajst odstotkov mase je odpadlo na kosti, nekaj kilogramov je bilo loja, bočnik je uporaben za golaž ali nadaljnjo predelavo, ostanejo tudi obreznine. Za prodajo v trgovini za zrezke in podobno smo tako upoštevali maso polovice stegna, četudi bi ga po izkušnjah in kakovosti lahko upoštevali večji delež, ostalo smo predvideli za prodajo kot nižjekakovostno meso oziroma kosti. Loja pri prodajni ceni nismo nikjer upoštevali, čeprav vsi vemo, da je v okusnem mletem mesu vedno določen del tudi zmletega loja. Po nekaterih podatkih skoraj 20 odstotkov. Loj se uporablja tudi pri predelavi mesa v razne izdelke, kot so klobase,« pravijo na Sindikatu kmetov. Nato so se člani sindikata odpravili v različne trgovske centre po vsej Sloveniji, da bi preverili, kakšne so cene govejega mesa na trgovski polici. Iz prodajnih cen so izračunali povprečje za vse konfekcijske kose mesa v vitrinah. Niso pozabili ovrednotiti tudi tako imenovane drobovine, kamor spadajo jezik, ledvica, jetra, vranica, pljuča, srce, vampi, prašniki. Upoštevali bi lahko tudi, da pri klanju klavnica obdrži kožo, ki je vredna okoli 50 evrov. »Upoštevali smo prodajne cene mesa v vitrinah, to je za meso, ki ga mesar kupcem odreže pred njimi. Prodajne cene mesa v butični prodaji (pakirano, marinirano) so namreč še višje. S preprostim izračunom pridemo do ugotovitve, da je bik, za katerega bi kmet od odkupovalca dobil 1.557 evrov oziroma z davkom 1723 evrov, v trgovini pri mesarju prodan za 3770 evrov (preglednica 1). Pri izračunu niso upoštevali vrednosti užitne drobovine (108,67 evrov), kože (okoli 50 evrov) in tudi loja, ki se ga dodaja v izdelke.« Na Sindikatu kmetov se ob vsem tem seveda sprašujejo, kako je mogoče, da kmet za 22 mesecev pitanja bika (kupiti mora tele, priskrbeti prostor za rejo, krmo, ovrednotiti svoje delo, …) prejme le 45 odstotkov od končne prodajne cene. Komentar za preglednico ni potreben.  

Wed, 29. Dec 2021 at 10:53

828 ogledov

Nova Viconova balirka FixBale 500
Balirka je namenjena za profesionalno baliranje silažnih bal, sena in slame. V Sloveniji ima zastopstvo za program Vicon podjetje Trakom iz Zadobrove pri Celju, prodajo ima tudi podjetje TO-DA iz Spodnjih Bitenj pri Žabnici. Balirka z maso 3.600 kg je na voljo v eni izvedbi, in sicer s fiksno komoro z 18 valji, s tem da sta dva valja nameščena na dnu balirke in zagotavljata dodatno oporo pri težkih silažnih balah. Valji so nameščeni bolj skupaj, s tem se dosega večjo stisnjenost bale, manjšo obremenitev na valj in manjšo izgubo krme. Z balirko je možno stiskanje bal premera 1,25 m in širine 1,23 m. Nastavljanje stisnjenosti bale poteka preko terminala v kabini traktorja preko dvosmernih hidravličnih cilindrov na vratih komore. Varnostni sistem zagotavlja zaščito pred preobremenitvijo. XL-pobiralna naprava širine 230 cm je na novo izdelana z dodatnimi pobiralnimi prsti na vsaki strani. Pobiralni drogovi s petimi vrstami pobiralnih prstov so vpeti s štirimi ležaji in na vsaki strani posamično vpeti v pogonsko tirnico. Dolžina pobiralnih prstov je podaljšana za 10 mm in s tem je zmanjšana odprtina na podajalniku, kar izboljšuje zmogljivosti v mokrih pogojih. Povečana kapaciteta pobiranja je dosežena tudi z novim rotorjem katerega premer je povečan za 15 % in znaša 52 cm. Standardno vgrajeno odmikajoče dno nam olajša odmašitev vstopnega dela krme v primeru zamašitve s krmo. Edinstven sistem, ki se paralelogramsko odpre poveča vstopni del na prednjem in zadnjem delu. Upravljanje odmikajočega dna poteka preko hidravličnih komand v kabini traktorja. Rezalna naprava z 15-imi noži, kjer je vsak nož posamično varovan z vzmetjo. Vklop/izklop nožev se upravlja hidravlično iz traktorja. Zanesljiv sistem ovijanja z mrežo PowerBind je izposojen iz ostalih balirk, ki so v prodajnem programu. Zagotavlja kar se da kratko vstopno razdaljo in direktno vstavljanje mreže brez podajalnega valja. Mreža se aplicira do robov bale. Menjava mreže je enostavna in nizko, kar omogoča hitro menjavo brez dodatne pomoči druge osebe. Heavy Duty integriran pogonski sklop iz enega kosa zagotavlja dolgo življenjsko dobo, majhno vzdrževanje, zmanjšuje obremenitve na pogonski sklop, hkrati pa povečuje varovanje celotnega pogonskega sklopa stroja. Pogon balirke poteka preko leve strani, pogon rotorja in pobiralne naprave pa preko desne strani, tako da je obremenitev sil enakomerno porazdeljena. Visoka zanesljivost in majhno vzdrževanje pogonskega sklopa je zagotovljeno preko verig, verižnikov velikega premera, ležajev premera 50 mm na obeh straneh valjev, dvorednih ležajev na šestih najbolj obremenjenih mestih in samodejno mazanjem verig. Balirka je standardno opremljena s centralnim mazanjem vseh ležajev, kot opcija je na voljo tudi samodejno centralno mazanje ležajev. Upravljanje balirke poteka preko terminala v kabini. Na voljo so tri različne opcije: ISOBUS priklop, FOCUS 3 ali TELLUS barvni zaslon na dotik. Vse tri opcije so enostavne za uporabo, na zaslonu so prikazane vse potrebne informacije za delovanje stroje, vključno s funkcijo levo/desno. Balirka je lahko opremljena z pnevmatikami različni dimenzij in profilov. Tehnični podatki: dolžina 415 cm, širina 275 cm, višina 230 cm, masa 3.600 kg. Najmanjša zahtevana moč traktorja znaša 65/85 kW/KM.  
Teme
prašičereja globevnik ženske na podeželju kmečki glas

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Družina Globevnik iz Škocjana: Za družino si je treba čas vzet